Sašo Švigelj

Naslovili so jih Pametne rešitve za obrt in podjetništvo prihodnosti, med drugim pa naslavljajo zakon o dolgotrajni oskrbi, dohodninsko lestvico, nadomestila v času bolniškega staleža in debirokratizacijo.

Obrtno-podjetniška zbornica Slovenije (OZS) je zahteve razdelila v osem vsebinskih sklopov: sodobna ureditev trga dela, zaposlovanje tujcev in čezmejno izvajanje storitev, davčna politika, poklicno in strokovno izobraževanje ter izobraževanje odraslih, podporno okolje, administrativna razbremenitev in digitalna preobrazba gospodarstva, učinkovitejša izterjava in pravna varnost, varstvo okolja z manj birokracije ter ukrepi za podporo posameznim dejavnostim.

Pogovarjali se bodo premierjem Robertom Golobom

Najpomembnejše bodo predstavili na jubilejnem Forumu obrti in podjetništva, ki bo 14. maja v Ljubljani. O njihovi realizaciji se bodo pogovarjali s premierjem Robertom Golobom, v drugem delu foruma bo sledil strokovni panel s predsedniki političnih strank.

Dolgotrajna oskrba

Med zahtevami so izpostavili spremembo zakona o dolgotrajni oskrbi, s katero bi se spremenila dinamika višine obveznega prispevka za vse kategorije zavarovancev, in sicer, da bi se 1. julija namesto prispevek v višini enega odstotka ta določil v višini 0,2 odstotka, nato pa bi se naredila evalvacija.

Kot so izpostavili, se namreč pravice iz zakona uveljavljajo postopoma, zato je smiselna tudi postopna uvedba pobiranja namenskega prispevka. Ker storitve za dolgotrajno oskrbo še niso zagotovljene, se jih po mnenju OZS tudi ne more zaračunavati. Zbiranje dodatnih sredstev na zalogo je po njihovi oceni neupravičeno in neprimerno.

Zavzemajo se tudi za spremembo dohodninske lestvice in znižanje prispevkov

Medtem ko imajo nekatere države članice EU ničelno dohodninsko stopnjo tudi za dohodke do 11.000 evrov in več, v Sloveniji najnižja dohodninska stopnja zajema dohodke do zneska 9210 evrov in je obdavčena s 16 odstotki, so zapisali. OZS predlaga, da se razpon prvega razreda dohodninske lestvice zviša na 11.000 evrov in obdavči z ničelno dohodninsko stopnjo.

Obremenitve podjetij so po njihovi oceni previsoke, zato OZS predlaga znižanje prispevkov delodajalca in delojemalca, predvsem za visoko kvalificiran in izobražen kader ter napotene delavce. Poleg tega predlagajo vzpostavitev socialne oz. razvojne kapice na prispevke za pokojninsko in invalidsko zavarovanje delodajalca v višini 2,5-kratnika povprečne plače.

Prav tako predlagajo, da se dodatke za nadurno, nedeljsko in praznično delo oprosti plačila prispevkov.

Kaj menijo glede pravilnika o zagotavljanju varnosti in zdravja?

Dotaknili so se tudi spremembe pravilnika o zagotavljanju varnosti in zdravja delavcev pri ročnem premeščanju bremen. Kot so zapisali, se v številnih dejavnostih ročnemu premeščanju ni moč izogniti. "Predlagamo, da se tabele povzamejo po originalni nemški metodi ključnih kazalnikov, tudi glede potrebnih ukrepov pri izračunanih stopnjah tveganja," so zapisali.

Ocenjujejo namreč, da bo omenjeni pravilnik v sedanji obliki ogrozil številna mala podjetja, kot so denimo podeželske trgovine, ki pogosto poslujejo na meji donosnosti. Predlagajo tudi, da se del prispevka za poškodbe pri delu nameni za vpeljavo tehničnih rešitev, kjer so delavci izpostavljeni fizičnim obremenitvam.

Želijo si sprememb tudi pri nadomestili bolniškega staleža 

Glede nadomestil v času bolniškega staleža menijo, da mora breme po 20 dneh preiti z delodajalca na Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije. "Po zdajšnji zakonski ureditvi gredo nadomestila v breme delodajalca prvih 30 delovnih dni (praktično 42 koledarskih dni), kar je absolutno predolgo," so poudarili.

Med drugim so izpostavili tudi debirokratizacijo s poudarkom na hitrejši pridobitvi soglasij in dovoljenj za umeščanje objektov v prostor. "V praksi ti postopki trajajo tudi deset let ali več, kar za gospodarstvo predstavlja resno oviro pri investicijah, razvoju in ustvarjanju novih delovnih mest," opozarjajo na OZS.