Arhiv Štajerskega Tednika

Po podatkih državnih statistikov in kot je razvidno iz tabele, je bilo lani v Sloveniji 67.927 kmetij, kar je devet odstotkov manj kot deset let nazaj, ko jih je bilo 74.646, in kar 21 odstotkov manj kot pred dvema desetletjema, ko jih je bilo še 86.467. Je pa dejstvo, da imajo kmetije zdaj več zemlje; leta 2020 so tako v povprečju obdelovale sedem hektarjev, kar je 1,4 hektarja več kot leta 2000. Hkrati je imela kmetija v povprečju v hlevu šest glav velike živine (GVŽ), kar je za 0,6 GVŽ več kot leta 2000. V obdobju zadnjih 20 let je značilen upad živinoreje v Sloveniji; število GVŽ se je zmanjšalo za 13 odstotkov.

Strahoten padec prašičereje

Če se osredotočimo na govedorejo, ugotovimo, da v Sloveniji velja za stalno kmetijsko panogo, kar je razumljivo tudi z vidika njenih naravnih danosti, ki so ugodne za rejo. Število govedi se tako v 30 letih ni bistveno spremenilo: leta 1991 so na kmetijah redili 483.865 glav govedi, leta 2020 pa 485.608. Se je pa v tem času za kar 21 odstotkov zmanjšalo število krav, kar pomeni 44.000 živali manj.

Povsem drugače je v nekdaj paradni prašičereji, ki beleži močan upad panoge. Število prašičev se je namreč od leta 1991 do 2020 zmanjšalo za več kot polovico (57 %), s takratnih 604.000 na približno 300.000. Najbolj se je zmanjšalo število plemenskih prašičev, za okoli 73 odstotkov ali približno 45.000 plemenskih živali, pitancev pa je v 30 letih manj za okoli 46 odstotkov, torej za 102.000.

Strukturne spremembe v govedoreji

Preberite več v Štajerskem Tedniku