Arhiv NTRC

V zgodbo pivovarne Clef Brewery sta v največji meri vključena Jure Gobec in njegov sin Matevž, ki je prevzel vlogo glavnega pivovarja. Fant je dokazal, da zna pričarati piva najrazličnejših okusov. »Pivovarno smo poimenovali Clef (violinski ključ) Brewery zaradi Matevževe izjemne ljubezni do glasbe, predvsem rokovske. Zaradi disleksije je imel v osnovnošolskih letih kar nekaj težav. Ko je spoznal, da ima izjemen posluh za glasbo, ki ga je popolnoma prevzela, je pridobil samozavest in je brez težav končal srednješolsko in višješolsko izobraževanje. Mlajši sin Aljaž bo kmalu magistriral iz računalništva,« pojasnjuje Jure Gobec, ki je po izobrazbi inženir elektrotehnike in solastnik podjetja Robotina, ki se ukvarja z avtomatizacijo zgradb oziroma s pametnimi hišami. Pred leti ga je pot zanesla med vinarje, pred kratkim med pivovarje.

Krivi so tudi Kitajci

»V podjetju Robotina smo elektronske sestavne dele kupovali na Kitajskem. Kitajske dobavitelje je zanimalo, kaj slovenskega bi jim lahko prodajali. Zato sva z bratom skoraj po naključju začela izvažati slovenska vina na kitajski trg. Ustanovila sva podjetje, a je izvoz ustavila pandemija, zato smo iskali nove poslovne priložnosti. In jih tudi našli. V proizvodnji piva,« pojasnjuje Jure in dodaja, da je k odločitvi poleg lege sredi hmeljišč in stare hmeljarske domačije pripomogel tudi sin Matevž, ki je zelo užival v raziskovanju piva. Varil je pivo v domači garaži in na to temo preštudiral obsežno literaturo. Kupili so približno pol milijona evrov vredno opremo in leta 2019 začeli variti pivo. Ob tem si prizadevajo tudi za promocijo kulture pitja piva. »Slovenci pivo žal še vedno pijemo zgolj za potešitev žeje. Premalo poznamo pivo. Zato želimo ta naravni napitek brez kemičnih dodatkov promovirati kot dodatek pri prehrani, skupaj lahko zagotavljata vrhunsko kulinarično doživetje. Pivovarji smo tudi promotorji slovenskega hmelja,« poudarja.

Iz trgovin v restavracije

Doslej je Matevž s svojim strokovnim znanjem, z neusahljivo zvedavostjo in razmišljanjem zunaj ustaljenih okvirov v domači pivovarni, ki jo radi obiskujejo tudi člani priljubljenih glasbenih skupin Mi2 in Tabu, razvil že približno 30 različnih okusov piva. V to niso všteta le piva njihove blagovne znamke Clef, ampak tudi tista, ki jih pripravljajo po naročilu restavracij in hotelov. Z blagovno znamko Clef se zdaj ponaša že več kot deset vrst piva.

»Naša ustekleničena piva so bila v času najhujše pandemije ob zaprtih restavracijah na voljo pri vseh večjih trgovcih, a smo jih kmalu s trgovskih polic umaknili, saj so naša nefiltrirana in nepasterzirana piva brez kakršnihkoli aditivov zelo občutljiva. Shranjena morajo biti v temnem in hladnem prostoru. Zdaj sodelujemo z restavracijami na Štajerskem, v katerih lahko gostje naša piva uživajo ob kakovostni hrani. Mrežo odjemalcev nameravamo postopoma širiti,« med drugim napoveduje Jure Gobec.

Degustacije pod kozolcem

Poti do ljubiteljev piva si utirajo na različne načine. Tudi z organizacijo srečanj ob degustaciji oziroma pokušanju piva pod dvesto let starim kozolcem, vabijo jih ob četrtkih in petkih v popoldanskih oziroma večernih urah. Pri tem so naleteli na večji odziv, kot so pričakovali. »Obiskovalci uživajo v pokušanju različnih vrst piva, najbolj nas je presenetilo zanimanje za kisla piva. Ker spodbujamo kulturo uživanja piva ob hrani, imajo na voljo tudi hamburgerje, ob čemer vedno poskrbimo še za kakšno kulinarično presenečenje. Zelo smo veseli, da se nekateri vračajo in sprašujejo, ali smo pripravili kaj novega. Iz okoliških turističnih središč prihajajo tudi turisti iz tujine. Pred dnevi smo gostili družino, ki je pri nas prvič videla hmelj. Pokazali smo ji hmeljišča. To je bilo posebno doživetje. Bili so navdušeni.«

Preberite še ...

· Moda

5 stilov superg, ki jih moramo to pomlad imeti v garderobi

Vzpon butičnih pivovarjev

Revolucija majhnih butičnih pivovarjev se je v Združenih državah Amerike začela pred približno 25 leti, mali pivovarji so vznikali kot gobe po dežju. Pripravljali so drugačna piva, ki so postajala vedno bolj priljubljena. Trend se je postopoma preselil v Evropo, tudi v Slovenijo. »Danes imamo v naši državi približno sto malih pivovarn. Ker se zavedamo, da je v sodelovanju moč, se nas je nekaj pivovarjev povezalo v Združenje slovenskih pivovarn. Smo eno redkih panožnih združenj, ki povezuje tako male kot velik proizvajalce piv. Član je tudi Heineken – Pivovarna Laško Union, saj v malih pivovarnah prepoznava podpornike pri promociji kulture pitja piva, zato smo zavezniki,« dodaja Jure. Člani Združenja slovenskih pivovarn skupaj pridelajo 98 odstotkov piva v Sloveniji.

V Združenih državah Amerike tržni delež pivovarstva presega deset odstotkov, pri nas pa manj kot dva odstotka. Zdaj v Clef brewery proizvedejo do sto tisoč litrov piva letno, količino nameravajo postopoma povečevati do sto petdeset tisoč oziroma dvesto tisoč litrov. A se bodo v večji meri kot količini tudi v prihodnje posvečali kakovosti piva.

Neusahljiv navdih

Pivo predstavlja malim pivovarjem neusahljiv vir navdiha. Ponuja več možnosti za pripravo različnih okusov kot na primer vino, je pojasnil Matevž, ki pri pripravi piv blagovne znamke Clef uporablja 15 različnih sladov, od 10 do 15 različnih vrst hmelja in različne vrste kvasa. Recepture za pripravo piv so nastajale v Združenih državah Amerike in so prilagojene ameriškim vrstam hmelja, nekatere lahko pivovarji prilagodijo slovenskim vrstam hmelja, nekaterih pa ne, dodaja. Na pripravo okusa piva vplivajo tudi kvasovke, tisoče jih poznamo in številka dnevno raste, vsaka od njih ima drugačen vpliv na fermentacijo in posledično na »karakter« piva. Pomembni so tudi tehnološki postopki, v katerih lahko že nekoliko višja ali nižja temperatura v neki fazi priprave piva popolnoma spremeni njegovo aromo. Matevž se ne boji, da mu bo zmanjkalo idej, nasprotno, s predanim in srčnim delom bo v pivu pričaral še veliko okusov, je prepričan. Tudi takšnih, ki jih ljubitelji piva niti najmanj ne pričakujejo. Morda mu bo kmalu uspelo pripraviti pivo z okusom potice. Da, prav ste prebrali. (Foto: SHERPA)