Arhiv Štajerskega Tednika

Do konca leta so se morali v register pridelovalcev grozdja in vina vpisati vsi vinogradniki, ki obdelujejo 0,05 ha ali več vinogradov, tisti, ki obdelujejo manjšo površino, pa so se morali v register vpisati le, če pridelek tržijo. Evropska zakonodaja namreč predpisuje visoke kazni za tiste, ki bodo sadili vinograde brez dovoljenja ali pa vinogradov nimajo vpisanih v register in tržijo vino, mošt ali grozdje (izjema so le vinogradi tistih pridelovalcev, ki vino porabijo izključno v okviru družine). Najnižji znesek denarne kazni znaša 6000 evrov.

»Zato se je statistično povečal vpis v register pridelovalcev vina, na drugi strani pa se površine krčijo. Medtem ko smo še leta 2005 v Sloveniji govorili o 20.000 hektarjih vinogradov, jih imamo sedaj okoli 15.700 hektarjev. V največjem obsegu se je površina zmanjšala prav v našem vinorodnem okolišu, Primorska jih je uspela ohraniti. Ocenjujemo, da se je površina vinogradov na območju mariborskega, haloškega in ormoško-ljutomerskega vinorodnega okoliša v zadnjem desetletju zmanjšala za 15 %, to je za približno 1500 hektarjev, « je ocenil Rebernišek.

Na vprašanje, zakaj so Primorci uspeli ohraniti površine vinske trte in zakaj Štajerci ne, je odgovoril: »Moja ocena je, da so se primorski vinogradniki že pred časom prestrukturirali in oblikovali močne družinske kmetije, ob tem imajo tudi močno klet. Pri nas so vrata zaprle slovenjebistriška klet, Kapela in Vinag, klet na Ptuju je drastično zmanjšala odkup grozdja, posledice pa so sedaj vidne. Vendar menim, da smo na Štajerskem sedaj v fazi prestrukturiranja in da nastajajo družinske kmetije, ki bodo uspešne in stabilne.«

Več kot 90 % vinogradnikov ima le tretjino slovenskih vinogradov

Bele sorte grozdja še vedno prevladujejo

Število vinogradnikov in površina vinogradov po statističnih regijah

Število pridelovalcev po velikostnih razredih vinogradov

Preberite več v Štajerskem Tedniku