Po srečanju s kmeti iz zamejstva je povedala: "Na sestanku, ki smo ga izvedli z združenjem kmetijskih organizacij iz zamejstva, sem poudarila pomen ohranjanja in pomoči našim kmečkim zvezam v zamejskih državah. Na uradu smo si prizadevali, da smo bili v pomoč tudi na tem področju, da smo to dejavnost ohranjali. Prepričana sem, da so različne ekonomske dejavnosti temelj ohranjanja slovenstva v zamejstvu, tako slovenske zemlje kakor tudi slovenske kulture in jezika."

Pivčeva je spregovorila tudi o prihodnosti slovenskega kmetijstva. "Menim, da se nahajamo v zelo pomembnem obdobju, ko se oblikuje skupna kmetijska politika v EU. Čakajo nas težke naloge, kjer bomo skozi to politiko oziroma oblikovanje strategij na nivoju države morali reševati številne izzive v kmetijstvu. V ospredje bomo postavili prav demografsko strukturo na kmetijah oziroma spodbujanje mladih prevzemnikov kmetij, da ohranjajo to družinsko tradicijo. Čim več povezovanja z institucijami znanja in vpeljevanja inovativnih pristopov, ki bi preprečevali opuščanje kmetijskih zemljišč. Prihajam z območja Ptuja v bližini Haloz in mi je ta problematika zelo dobro znana. Vsekakor so aktualne tudi podnebne spremembe, ki jim bo treba posvečati več pozornosti."
Pivčeva pred imenovanjem o ukrepih, povezanih s sušo in močo, ni želela govoriti, vsekakor pa bodo ti ukrepi ena od prioritet. Opozorila je še na zviševanje samooskrbe prebivalstva in možnosti ponovnega razmisleka pri vnovični oživitvi pridelovanja sladkorne pese.