Prašičerejska zgodba o vključitvi v izbrano kakovost mesa se zaključuje. Gospodarsko interesno združenje mesne industrije Slovenije in Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije sta dala pobudo za spremembo sheme izbrane kakovosti za meso. Sama vsebina Izbrana kakovosti se ne spreminja. Na nov je vključeno v shemo kakovosti prašičje meso. S tem je zgodba z kakovostjo slovenskega mesa zaokrožena. V shemi je že goveje in perutninsko meso. Do zamika pri prašičjem mesu je prišlo zaradi nasprotovanja med organizacijami rejcev in mesno industrijo. Na samem začetku pogajanj je skupina najbolj vplivnih rejcev vztrajala, da se v izbrano kakovost lahko vključijo samo v Sloveniji rojeni, rejeni in zaklani prašiči. O prehodnem obdobju in prilagojenih kriterijih kot je bil sklenjen z govedorejci se ni bilo mogoče pogovarjati.

V predlagani spremembi sheme izbrane kakovosti, ki vključuje prašičje meso in je v javni obravnavi do 13. junija je dosežen kompromis. V prvih štirih letih morajo predelovalci vključevati v izbrano kakovost najmanj 20 odstotkov doma rojenih prašičev. Osem desetin prašičev v shemi pa mora biti v Sloveniji rejenih. To je tudi razumljivo, saj se kakovost dosega z jasno definirano sledljivostjo, predpisano krmo in tudi pogoji zdravljenja. Prehodno obdobje naravnano stimulativno za domačo prašičerejo, saj v drugem štiriletnem prehodnem obdobju mora biti v izbrano kakovost vključenih že 40 odstotkov doma rojenih in rejenih prašičev. V izbrano kakovost so vključeni tudi manjši obrati – preprosteje dopolnilna dejavnost na kmetiji, ki se ukvarja s predelavo prašičjega mesa. Ta mora pri predelavi uporabljati tradicionalne metode in lahko predeluje meso samo doma rojenih in rejenih prašičev.