Arhiv Štajerskega Tednika

Predsednik vlade Robert Golob je pred časom razburil s sestavo sveta za prehransko varnost, katerega glavnino so oblikovali zagovorniki veganstva in drugih oblik prehranjevanja, medtem ko so bili kmetijci in tudi predstavniki zdravstvene stroke izključeni. Ne gre niti spregledati premierjevih pozivov k zmanjšani rabi mesa v prehrani. Predsednik vlade je slednje izjavil v povezavi z doseganjem podnebnih ciljev, med katerimi je znižanje izpustov CO₂. Drži, kmetijstvo oz. živinoreja sodi med večje proizvajalce toplogrednih plinov, količina izpustov se celo enači z izpusti avtomobilskega prometa, pa vendar je med evropskim kmetijstvom, s katerim se sicer radi primerjamo, in slovenskim velika razlika. Slovenska živinoreja je zaradi naravnih in strukturnih pogojev najpomembnejša kmetijska panoga v državi, pri čemer pa prevladuje pašna živinoreja, ki je po okoljskih obremenitvah ne gre primerjati z intenzivno živinorejo v evropskih državah, kjer se število govedi v posameznem hlevu šteje v stoticah. Ob tem pa ne gre spregledati, da je gradnjo velikih oz. večjih hlevov ter intenzivnejšo živinorejo spodbujala ravno kmetijska politika. Nagrajeni so bili namreč tisti kmetje, ki so in še izkazujejo ekonomiko, torej ekonomsko vzdržnost, na drugi strani so kmetje, ki imajo nekaj hektarjev in nekaj kravic, iz razpisov ali pomoči izpadli. Majhni ne zmorejo preživeti z veljavnimi odkupnimi cenami, država jih pri tem ne podpira, prav tako ne glavnina potrošnikov, ki jih trgovine mamijo s časovno omejenimi popusti, ekskluzivnimi akcijami ali kupončki.

Podnebni in okoljski načrti

Nadalje. Temelj kmetijstva je bila nekdaj pridelava hrane, danes se zdi, da varovanje okolja.

Preberite več v Štajerskem Tedniku