© 2025 SVET24, informativne vsebine d.o.o. - Vse pravice pridržane.

Türk: Do leta 2020  družbeni proizvod 25.000 evrov


dolenjski-list
Besedilo in foto: Pavel Perc
9. 10. 2011, 15.30
Posodobljeno
18:41
Deli članek
Facebook
Kopiraj povezavo
Povezava je kopirana!
Deli
Velikost pisave
Manjša
Večja

12__praznik_kozjanskega_jabolka001.jpg
Arhiv Dolenjskega lista
12. praznik kozjanskega jabolka001, 12__praznik_kozjanskega_jabolka001
12__praznik_kozjanskega_jabolka015.jpg
Arhiv Dolenjskega lista
Najboljši skrbnik visokodebelnih travniških sadovnjakov je postal Lajoš Špeljak z Bizeljskega, ki ima sadovnjak na Zgornjem Podgorju pri Pišecah.

Predsednik države dr. Danilo Türk je včeraj v Podsredi svečano odprl že tradicionalni sejem regionalnih produktov v organizaciji javnega zavoda Kozjanski park, ki poteka v okviru 12. praznika kozjanskega jabolka. Po govoru je skupaj z okoljskim ministrom dr. Rokom Žarničem, direktorjem Kozjanskega parka mag. Hrvojem Oršaničem in kozjanskimi župani Dušanom Andrejem Kocmanom s Kozjega, Franjom Debelakom iz Bistrice ob Sotli in Petrom Misjo iz Podčetrtka z ugrizom v staro sorto kozjanskih jabolk še simbolično odprl sejem z okrog 120 stojnicami ekoloških in drugih kmetij ter ponudnikov obrti.

Predsednik države je tudi okronal najboljšega skrbnika visokodebelnih travniških sadovnjakov Lajoša Špeljaka z Bizeljskega, ki ima sadovnjak na Zgornjem Podgorju pri Pišecah. Včerajšnji in današnji dan je namenjen bogatemu obsejemskemu ustvarjanju, obiskovalci se merijo v lupljenju najdaljšega olupka, balinajo z lesenimi jabolki, merijo se mojstrice v peki štrudla, ob tem pa na odru poteka bogat kulturni program, v katerem se bo zvrstilo preko 300 nastopajočih.

V Slovensko bavarski hiši je na ogled razstava Stare sorte jabolk Adrijana Černelča in ilustracije ptic Marije Prelog.

Carjevič leta 2011 Lajoš Špeljak

V letu 2007 so Špeljakovi zasadili novi travniški visokodebelni sadovnjak, ki obsega okoli 100 dreves tradicionalnih in avtohtonih sort jablan, sliv, hrušk, breskev, marelic, češenj, višenj, orehov in marelic. "Podelitev naziva Carjevič Lajošu Špeljaku kot gospodarju sadovnjaka je priznanje, ki ga podeljujemo članom celotne družine za skrbno delo, trud in vzpodbudo za nadaljnje vzdrževanje travniškega sadovnjaka.

S številnimi novimi izzivi, ki nam jih zaupajo lastniki, to je od novega nasada pišečkih marelic do sušilnice sadja, smo še bolj prepričani, da je naziv Carjevič leta 2011, ki ga podeljujemo najskrbnejšemu lastniku travniškega sadovnjaka, odšel v prave roke," je povedal Adrijan Černelč.

12__praznik_kozjanskega_jabolka022.jpg
Arhiv Dolenjskega lista

Župan Kozjega Dušana Andrej Kocman je dejal, da se je Podsreda v teh desetletjih zelo spremenila po zaslugi KS Podsreda, občine, Kozjanskega parka in po zaslugi pristojnih ministrstev.

"Vsi smo vlagali in to se nam je obrestovalo. Trg je zasnovan tako, da kar kliče po prireditvah. Je pa ta trg dokaz, da je zelo pomembno sodelovanje vseh akterjev, da se da z roko v roko narediti veliko. Le tako je mogoče graditi razvoj in prihodnost. Ljudje, ki prihajajo k nam, ne morejo verjeti, da se je vse tako spremenilo. Ko me je malo prej vprašal minister: Ja, kje je pa ta vaša nerazvitost? Sem odvrnil, hvala bogu, ni je več, presegli smo jo in srečni smo, da je tako, čeprav seveda ni vse idealno, a razvoj gre naprej. Naši ljudje se počutijo dobro in se celo vračajo. Našim zanamcem moramo pustiti v dobri kondiciji tisto, kar so nam zapustili naši predniki in to še oplemenititi," je dejal Kocman.

Direktor Kozjanskega parka Hrvoje T. Oršanič je dejal, da pomeni obisk predsednika države priznanje njihovemu zavodu ob 30-letnici, prav tako Podsredčanom, pa tudi vsem razstavljavcem.

Predsednik Türk je v nagovoru množici dejal, da tudi javnomnenjske raziskave kažejo, da je večina ljudi s svojim materialnim položajem še kar zadovoljna, s političnim položajem v državi pa veliko manj. In to nam mora dati razlog za razmislek, kako voditi državo naprej, kako jo bomo vodili k razvoju, ki bo omogočil, da bomo zadovoljni ne samo z materialnim stanjem, ampak tudi s političnimi razmerami, in da bo naš razvoj, tako materialni, kot duhovni in kulturni, resnično na tisti ravni kakršno želimo in kakršno zaslužimo.

12__praznik_kozjanskega_jabolka011.jpg
Arhiv Dolenjskega lista
Predsednik države dr. Danilo Türk.

Kaj pojmujemo kot naš razvoj?

"Vprašajmo se, kaj hočemo z našim razvojem, kaj pojmujemo kot naš razvoj? In prav tu v Podsredi, v Kozjanskem parku, imate kar nekaj odgovorov! Najprej - razvoj v današnjih razmerah pomeni kultiviranje našega bivanja. Mi se moramo navaditi živeti kulturno, spoštovati našo kulturno dediščino, razvijati kulturne medsebojne odnose in poiskati vse tiste razvojne možnosti, ki nam jih daje današnji evropski mednarodni trenutek. Te pa niso majhne!... Verjamem, da smo sposobni veliko več sredstev EU uporabiti, kot to počnemo doslej in da mora biti to del našega razvojnega prizadevanja za prihodnje," je dejal predsednik države.

Opustiti nacionalistične iluzije glede Hrvaške

Dr. Türk meni, da moramo razvijati tudi možnosti, ki nam jih daje soseščina. "V zadnjem obdobju smo uspeli odnose z našo prijateljsko, sosedsko državo Republiko Hrvaško dvigniti na raven, na kakršni morajo biti in od koder se morajo razvijati naprej. Hrvaška bo podpisala pristopno pogodbo k EU decembra letos. To bo pomemben trenutek, ki nas bo še bolj zbližal in bo odprl prostore sodelovanja preko meje, prostore, ki nam bodo omogočili nadaljnji dober razvoj.

Želim si, da bi v Sloveniji vsi to dobro razumeli, da bi opustili nacionalistične iluzije in da bi resnično dobro razmislili o tem, kako lahko dva prijateljska, sosedska naroda ne le živita skupaj, ampak si skupaj zagotavljata eksistenco in čim boljši razvoj v naši skupni evropski domovini."

Kako do leta 2020 naš bruto domač proizvod dvigniti na 25.000 evrov?

Na retorično vprašanje, ali smo sposobni prehoda v bolj zahtevno, bolj ambiciozno, tehnološko bolj razvito, gospodarsko uspešnejšo razvojno obdobje, je predsednik Türk odgovoril pritrdilno. To je utemeljil z nedavnim srečanjem z vodilnimi slovenskimi poslovneži na kongresu v Portorožu, kjer so ti sprejeli nov dokument, zavezo za nadaljnji razvoj, ki sloni na podatku, da smo v Sloveniji sposobni do leta 2020 dvigniti naš bruto domač proizvod s sedanje ravni, ki ni slaba (17.600 evrov po prebivalcu na leto), na nov nivo – 25.000 evrov!

"Zamislimo se nad tako ambicioznim ciljem. Smo sposobni zbrati energijo te države, zato, da bomo tako velike in tako pomembne cilje dosegali. Imamo voljo za to? Po mojem mnenju bi bilo prav, da bi jo imeli. Odgovor na to, ali jo res imamo, ni odvisen samo od mene, samo od predsednika republike ali pa drugih ljudi, ki smo na najbolj izpostavljenih političnih položajih te države. Odgovor na to vprašanje je odvisen od vseh nas in od naših odločitev, ki bodo sledile kmalu," je med drugim dejal predsednik Türk.

Poudaril je, da je prišel v Podsredo, da izrazi spoštovanje Kozjanskemu parku in vsemu naporu, ki je bil doslej vložen v to, da se je v tem okolju razvil tako nacionalno pomemben projekt. Simbolika tega projekta je, po njegovih besedah, da se da iz malega da narediti veliko. "Torej, če je temu tako, mora veljati, da se da iz nečesa velikega narediti še veliko več. To bi nas moralo voditi v naših odločitvah v bodočem razvoju Slovenije." je dejal dr. Türk.


© 2025 SVET24, informativne vsebine d.o.o.

Vse pravice pridržane.