Zdrava prehrana vse dražja: so krive tudi subvencije Evropske unije?
Zdrava prehrana se je v Evropi med letoma 2021 in 2025 podražila za 36 odstotkov. Poročilo FAO opozarja tudi na vpliv kmetijskih subvencij Evropske unije.
Prva stran dneva
Dnevni pregled najpomembnejših zgodb doma in po svetu.
Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.
Nastavi
Poročilo Združenih narodov opozarja, da so kmetijske subvencije Evropske unije prispevale k višjim cenam sadja in zelenjave, zaradi česar si prebivalci težje privoščijo zdravo prehrano.
Cena zdrave prehrane se je v Evropi med letoma 2021 in 2025 zvišala za 36 odstotkov, kaže letno poročilo Organizacije Združenih narodov za prehrano in kmetijstvo (FAO) o stanju prehranske varnosti in prehrane. Na rast cen hrane so vplivali pandemija covida-19, vojna v Ukrajini in verjetno kmalu tudi kriza na Bližnjem vzhodu. Po ugotovitvah FAO pa del odgovornosti nosijo tudi politične odločitve, saj so subvencije usmerjene predvsem v škrobne poljščine, kot so žita, ter v mesni sektor.
David Laborde, eden od avtorjev poročila in glavni direktor FAO za agroživilsko ekonomijo, je takšno ureditev označil za "posredno obdavčitev," poroča Politico. Del razloga so neposredne kmetijske subvencije EU iz skupne kmetijske politike, ki jih Evropa izplačuje od šestdesetih let prejšnjega stoletja. Skupna kmetijska politika je eden največjih programov financiranja v EU. Laborde je ob tem opozoril, da je na cenovno dostopnost zdrave hrane v Evropi še močneje vplivalo pomanjkanje naložb v raziskave, ki bi znižale stroške pridelave sadja in zelenjave.
25-odstotna rast cen
Za povprečnega prebivalca Evrope to pomeni, da so se stroški dnevnega obroka, ki izpolnjuje minimalne zahteve zdrave prehrane glede hranil, kalorij in raznolikosti, med letoma 2021 in 2025 zvišali za 88 centov. Rast cen v Evropi je bila višja od svetovnega povprečja, ki je znašalo 25 odstotkov, ugotavlja poročilo FAO.
Sadje, zelenjava in stročnice predstavljajo skoraj 60 odstotkov skupne cene zdravega obroka, medtem ko škrobne poljščine, kot sta pšenica in riž, predstavljajo le 13 odstotkov. Kljub temu je večina kmetijskih subvencij po svetu namenjena žitu, sladkorju, mlečnim izdelkom, govedini in oljnicam za živalsko krmo, poroča Politico.
Študija, objavljena v reviji Nature, je ocenila, da je 80 odstotkov evropske podpore kmetom neposredno namenjene živalim ali krmi. Laborde je dejal, da so subvencije EU, vezane na površino kmetijskih zemljišč, povzročile, da je pridelava zelenjave za prehrano ljudi za kmete manj privlačna kot gojenje drugih poljščin. FAO poleg prerazporeditve subvencij v prid pridelavi sadja in zelenjave priporoča tudi več vlaganj v inovacije, s katerimi bi bilo mogoče zmanjšati stroške ročnega dela pri pridelavi zelenjave.
Katere poljščine podpreti?
Evropska komisija je pred kratkim objavila "akcijski načrt za beljakovine," ki se osredotoča predvsem na zmanjšanje odvisnosti Evrope od uvožene živalske krme, obenem pa predvideva povečanje proizvodnje stročnic za prehrano ljudi.
Vendar bo vsako znatnejše financiranje odvisno od prihodnjih pogajanj o skupni kmetijski politiki za obdobje 2028–2034. Razprave bodo v EU potekale do konca letošnjega leta in najverjetneje še dlje.
Laborde evropskim zakonodajalcem priporoča, naj se v intenzivnih razpravah ne vračajo k tradicionalnim predlogom, temveč razmislijo o bolj inovativnih rešitvah. "Evropa je svoje kmetijske subvencije iz zgodovinskih razlogov zasnovala za povsem drugačne cilje, ne pa za zagotavljanje velikih količin sadja in zelenjave svojemu prebivalstvu," je sklenil.
Prva stran dneva
Dnevni izbor najpomembnejših zgodb doma in po svetu, dostavljen neposredno v vaš e-poštni nabiralnik.
