Nova gnezda orientalskega sršena opažena v Sloveniji: Kje jih je največ?
Orientalski sršen se je po desetletjih znova pojavil v Dalmaciji, letos pa so nova opažanja zabeležili tudi v Sloveniji. Razkrivamo, kakšno je stanje.
Prva stran dneva
Dnevni pregled najpomembnejših zgodb doma in po svetu.
Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.
Nastavi
Orientalski sršen (Vespa orientalis) je ponovno prisoten v Dalmaciji, potem ko je iz tega območja v 70. letih prejšnjega stoletja skrivnostno izginil. O nenavadni vrnitvi vrste je poročala hrvaška Slobodna Dalmacija, ki je o pojavu govorila z biologom Tonijem Korenom, neodvisnim raziskovalcem in članom združenja Hyla. Letos pa so nova opažanja zabeležili tudi v Sloveniji, kjer strokovnjaki spremljajo pojav vrste predvsem na obalno-kraškem območju. Na Zavodu RS za varstvo narave pojasnjujejo, da so bila v Sloveniji letos že opažena in zabeležena nova gnezda orientalskega sršena.
Po 50 letih presenečenje v Dalmaciji: Sršena našel v kamnolomu
Koren je za omenjen portal pojasnil, da je orientalskega sršena julija lani našel in ujel v kamnolomu v bližini Kaštelov. "Od takrat nimamo novih informacij, da bi bil ponovno opažen v Dalmaciji," je povedal biolog.
Do najdbe je prišlo po tem, ko je Koren na družbenih omrežjih opazil fotografijo orientalskega sršena v eni od slovenskih skupin. Ker je želel preveriti, ali je vrsta prisotna tudi na Hrvaškem, se je odpravil na teren. V bližini Kaštelov je imel, kot pravi, veliko srečo – že ob prihodu v kamnolom je opazil sršena in ga ujel. "Takoj sem ga prepoznal. V primerjavi z našim domačim sršenom je bolj pisan in bolj opazen. Bil sem presenečen, saj te vrste v Dalmaciji niso videli približno 50 let," je povedal Koren.
Čeprav že samo ime in videz lahko vzbudita strah, biolog opozarja, da orientalski sršen ni žuželka, ki bi brez razloga napadala ljudi. "Napade predvsem takrat, ko ga ogrožamo – če ga primemo, stisnemo ali se usedemo nanj. Takrat se brani," je pojasnil Koren.
Največjo nevarnost predstavljajo piki pri ljudeh z alergijami, saj lahko povzročijo močne reakcije. Tako kot pri drugih sršenih, oseh in čebelah ljudje pogosto ne vedo, kako se bo njihovo telo odzvalo na pik, dokler se ta ne zgodi.
Toplejše podnebje odpira vrata novim vrstam
Biolog opozarja, da zaradi podnebnih sprememb in vse milejših zim v naše kraje prihajajo nove vrste žuželk. Prav to omogoča, da nekatere vrste, ki nekoč v hladnejšem okolju niso mogle preživeti, danes lažje ostanejo in se širijo.
"Pričakujemo lahko prihod novih vrst, nekatere nas že naseljujejo. Milejše zime jim omogočajo preživetje," je pojasnil Koren. Ob tem je omenil tudi tigraste komarje, ki so se v številnih območjih že udomačili. Ljudje lahko pri njihovem omejevanju pomagajo predvsem z odstranjevanjem stoječe vode, kjer se razvijajo ličinke.
Med bolj problematičnimi vrstami azijskega sršena
Koren poudarja, da večina novih vrst ni nevarnih za ljudi ali okolje, vendar je pomembno spremljanje njihovega pojavljanja. Med bolj problematičnimi vrstami je izpostavil azijskega sršena, ki je že prisoten v Italiji in povzroča težave predvsem čebelarjem. Azijski sršen namreč lovi čebele pred panji in lahko povzroči veliko škodo v čebelarstvu. V Italiji imajo zato vzpostavljene posebne službe za spremljanje in odstranjevanje njegovih gnezd.
Strokovnjaki razkrivajo, kaj se dogaja v Sloveniji
Ob tem smo preverili tudi, kakšno je trenutno stanje orientalskega sršena v Sloveniji. Kot so za Svet24 pojasnili na Zavodu RS za varstvo narave, je orientalski sršen (Vespa orientalis) letos še vedno prisoten predvsem v toplejših predelih države, največ opažanj pa prihaja z obalno-kraškega območja. Letos so bila sicer že zabeležena nova gnezda, vendar strokovnjaki za zdaj ne ocenjujejo, da bi se vrsta močneje širila v notranjost Slovenije. Ob tem opozarjajo, da bi lahko zaradi podnebnih sprememb in vse milejših zim v prihodnosti obstajala možnost njegovega pojava tudi na drugih območjih.
"Če govorimo o orientalskem sršenu, torej vrsti Vespa orientalis, so bila letos že opažena in zabeležena nova gnezda, večinoma na obalno-kraškem območju, saj tej vrsti ustreza toplejše podnebje," so za Svet 24 navedli na Zavodu RS za varstvo narave.
Glede območij, kjer so bila letos zabeležena opažanja, so na zavodu povedali, da gre večinoma za ista območja kot v preteklih letih, ob tem pa tudi za nekatera nova. Nove matice iz prejšnje sezone so si namreč poiskale nova mesta za gradnjo gnezd.
Na vprašanje o številu prijav oziroma opažanj so pojasnili, da uradnih podatkov o številu opažanj nimajo. Opazovalci podatke o vrsti posredujejo Zavodu RS za varstvo narave, Čebelarski zvezi Slovenije in čebelarskim društvom.
Ne zamenjujte ga z drugimi vrstami: Veliko opažanj je bilo napačnih
Na Zavodu RS za varstvo narave so letos prejeli manj prijav o pojavu orientalskega sršena kot lani. Ob tem so prejeli tudi veliko podatkov o drugih vrstah, ki so jih opazovalci zamenjali za orientalskega sršena ali rumenonogega azijskega sršena (Vespa velutina nigrithorax). Najpogosteje je šlo za domorodnega evropskega sršena (Vespa crabro) ali predstavnike skolij (Scolia sp.).
Glede trenutne razširjenosti orientalskega sršena so za Svet24 pojasnili, da je vrsta še vedno omejena na toplejši del Slovenije, predvsem na obalno-kraško območje. Največ podatkov o gnezdih so prejeli iz obalnih mest in njihovega neposrednega zaledja.
Gnezda so skrita, nevarnost pa ostaja
Pri vprašanju o novih potrjenih gnezdih in odstranitvah so povedali, da so prejeli največ podatkov o pojavu osebkov te vrste, ne pa o samih gnezdih. Gnezda orientalskega sršena je namreč pogosto težko opaziti, saj so lahko skrita v manjših odprtinah ali razpokah v tleh, stenah, zidovih oziroma podobnih strukturah.
Podatkov o odstranjenih gnezdih na zavodu nimajo, razen posameznih obvestil opazovalcev, da so gnezdo odstranili sami. Glede opozoril prebivalcev in čebelarjev so pojasnili, da letos niso prejeli več opozoril o pojavu te vrste kot v lanskem letu. Število prijav s strani prebivalcev in čebelarjev se tako ni povečalo.
Ne približujte se mu: Sršen lahko človeka zazna kot tekmeca
Na Zavodu RS za varstvo narave ob tem svetujejo posebno previdnost predvsem na območjih, kjer se orientalski sršeni zadržujejo v bližini vodnih virov in virov hrane. Proti koncu poletja se zaradi pomanjkanja hrane povečuje tekmovalnost med žuželkami in drugimi živalmi, zato lahko postanejo bolj napadalni.
Kot so pojasnili, lahko človeka zaznajo kot tekmeca oziroma potencialnega odjemalca hrane, zaradi česar lahko postanejo agresivni. Ljudem zato svetujejo posebno previdnost pri nabiranju sadja ter pri opravilih na travnatih površinah, kot so travniki, pašniki in gozdni robovi.
Občanom, ki opazijo orientalskega sršena ali njegovo gnezdo, na zavodu priporočajo, naj se obrnejo na deratizacijsko službo, ki se ukvarja z dezinsekcijo. Za pomoč se lahko obrnejo tudi na lokalno čebelarsko društvo ali občino, predvsem v občinah na obalnem območju.
Od Italije do Slovenije: Kako je orientalski sršen prišel k nam
Glede morebitnega širjenja vrste v Sloveniji strokovne ocene, kot so nam pojasnili, za zdaj še ni mogoče podati. Orientalski sršen je toploljubna vrsta, domorodna v jugovzhodnem delu Sredozemlja. Na zavodu menijo, da se je v Slovenijo najverjetneje razširil iz Italije, kamor je bilo s tovorom najverjetneje zaneseno celotno gnezdo z matico. V Sloveniji je trenutno prisoten predvsem v toplejšem, obalnem in kraškem delu države, kjer matice prezimijo v naravi, v špranjah ali odprtinah v različnih materialih.
Za zdaj večjega pojava orientalskega sršena v celinskem delu Slovenije še ne pričakujejo. Zaradi podnebnih sprememb in vse milejših zim pa bi lahko matice v prihodnosti prezimile tudi v drugih delih države. Zato obstaja možnost, da se bo vrsta pojavila tudi drugod po Sloveniji, kjer bodo razmere primerne za njeno preživetje.
Prva stran dneva
Dnevni izbor najpomembnejših zgodb doma in po svetu, dostavljen neposredno v vaš e-poštni nabiralnik.
