Arhiv Štajerskega Tednika

Začetki povezovanja kmetov v Stopercah segajo v leta osamosvojitve države. »Takrat smo združili moči, se povezali, da ti bregovi ne bi zaraščali in da bi se vzdrževala kulturna krajina. Vsako leto je zveza članom sofinancirala tudi nakup nekaj telet, tako da smo se trudili ohraniti stalež goveda na kmetijah,« je dejal Milan Galun. Na vprašanje, v kakšni meri jim je zadani cilj uspel, glede na to, da se obdelovalne površine na območju Haloz krčijo, je Galun odgovoril, da površine so zaraščale in da tudi vedno bodo, vendar pa da je opazen razvoj kmetijstva. »Marsikaj se je mehaniziralo, na novo naredilo, kljub temu pa ročno delo zaradi strmin in neravnin ostaja. Kljub temu da damo za kosilnico in zgrabljalnik 16.000 evrov in več, moramo še vedno hoditi zanjo.«

A trdo delo Stoperčanov (še) ni odvrnilo od haloške zemlje. Sklenili so izkoristiti ukrepe kmetijske politike, ki jim omogoča boljši zaslužek oz. preživetje – to je preusmeritev v ekološko kmetijstvo. »Tudi sam sem se odločil za ekološko kmetovanje. V hlevu imam približno 10 krav, ki jih hranim s suhim senom in silažo ter ekološkim žitom. Ekološko mleko je bolje plačano, nekje 13 centov več od konvencionalnega, res pa je, da ga je manj. Na koncu meseca tako prejmem za mleko dobrih 1.500 evrov. S tem moram poplačati stroške elektrike, pridelave krme, veseli smo, če nimamo stroškov na račun veterinarskih storitev. Sreča pa je ta, da naša kmetija obsega še gozd, ki prav tako predstavlja pomemben dohodek na kmetiji, ki pa ga večino vložim nazaj v kmetijsko dejavnost,« je dejal Milan, ki kmetuje na 18 hektarjih kmetijskih površin

Preberite še ...

Trajnost

5 mitov o priključnih hibridih, ki so daleč od resnice

Preberite več v Štajerskem Tedniku