Nataša Juhnov

Letošnje vremenske ohladitve konec marca in v začetku aprila so naredile zelo veliko škode na vseh sadnih vrstah. Na Primorskem so bili prizadeti koščičarji, torej breskve, marelice, češnje in slive, prav tako jablane, hruške in kaki. V Posavju so bili prizadeti koščičarji, jablane in hruške, prizadeta so bila tudi sadna drevesa na Štajerskem. Redna profesorica za sadjarstvo na ljubljanski biotehniški fakulteti Metka Hudina, ki je aktivna tudi v Strokovnem sadjarskem društvu Slovenije, je takrat ocenila, da bodo sadjarji veseli, če bodo imeli letos 20 odstotkov siceršnjega pridelka. "To bomo imeli, verjetno še nekaj več," je nedavno ocenila Hudinova.

Nataša Juhnov

Stanje je sicer odvisno od nasada do nasada. Na nekaterih legah je zelo hudo in so nasadi prazni, ponekod drugod je stanje boljše, pridelek je boljši tudi tam, kjer so sadjarji naredili vse za zaščito pridelka in poznejšo podporo rastlinam s pripravki za krepitev rastlin in ustreznimi gnojili. Malo je nasadov, kjer bodo letos obrali več kot 50 odstotkov povprečnega pridelka, je ocenila strokovnjakinja. Ocena letošnjega pridelka je v pripravi in bo predvidoma znana do srede julija. Oceno v Sloveniji vsako leto pripravlja Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede v Mariboru, ocena pa je namenjena strokovni javnosti in tudi za namene podajanja stanja Svetovnemu združenju pridelovalcev jabolk in hrušk - WAPA, katerega člani smo, pa so v zvezi s tem pojasnili na Gospodarski zbornici Slovenije.

Silvester Kučan

V celoti pa bodo posledice pozebe znane jeseni, ko bodo pridelovalci pobrali vse sadje. "Vedeti moramo, da ves pridelek, ki je trenutno na drevesih, ni pridelek prvega kakovostnega razreda. Na drevesih imamo pri jabolkih plodiče, ki imajo poškodbe zaradi pozebe, imajo rjaste obročke in takšni plodovi ne bodo šli v prodajo v trgovine, ampak so namenjeni izključno predelavi," je še pojasnila Hudinova.Vreme je vplivalo tudi na razvoj nekaterih škodljivcev, med njimi marmorirane smrdljivke. Tako se je na Primorskem po podatkih Hudinove začela pojavljati, a v manjšem obsegu kot lani, pri čemer pa bo ne glede na to treba ukrepati. Pridelovalcem gre pri tem na roko tudi odobrena začasna registracija enega sredstva za zatiranje marmorirane smrdljivke.

Natasa Juhnov

Zaradi spomladanske pozebe tudi drugod po Evropi so po podatkih Hudinove nekatere evropske države že pred časom ustavile izvoz sadja in zaloge pustile v svojih hladilnicah za lastne potrebe. Sicer pa strokovnjakinja opozarja na možne špekulacije pri podatkih glede zalog in pridelka, tudi iz Evrope po njenih besedah ne dobivamo realnih podatkov. Da se razmere na trgu sadja zaostrene, kažejo tudi cene sadja. Po podatkih državnega statističnega urada je bilo pri nas za vse sadje maja letos treba plačati v povprečju za skoraj petino več kot maja lani. Cene svežega sadja pa so maja letos v primerjavi z majem lani višje še za nekaj odstotkov, in sicer za 23,4 odstotka.