Previdno pri tej odločitvi glede elektrike
Souporaba električne energije omogoča boljšo izrabo obnovljivih virov energije, začetek izvajanja pa je nakazal na nekaj nejasnosti in izzivov, ki jih je nujno pravočasno nasloviti.
Prva stran dneva
Dnevni pregled najpomembnejših zgodb doma in po svetu.
Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.
Nastavi
S 1. julijem je v Sloveniji zaživel model souporabe električne energije iz obnovljivih virov. Ta prinaša pomembno spremembo v načinu upravljanja z energijo, saj uporabniki postajajo aktivni soustvarjalci energetskega sistema.
Lastniki sončnih elektrarn lahko namreč sedaj presežke proizvedene elektrike namenijo drugim uporabnikom po lastni izbiri, ne glede na to, kje v Sloveniji živijo. To omogoča precej učinkovitejšo izrabo presežkov, ki bi sicer ostali neizkoriščeni oziroma bi bili oddani v omrežje brez neposredne koristi za proizvajalca.
V prvem tednu od začetka registracije je interesa za souporabo veliko, saj se je glede na podatke sistemskega operaterja prenosnega elektroenergetskega omrežja ELES uspešno registriralo že skoraj 300 uporabnikov. Hkrati pa novost med odjemalci odpira tudi veliko praktičnih vprašanj: Kdo lahko komu odda električno energijo? Kolikšen delež je smiselno deliti? Kakšna je cena? Se souporaba sploh izplača? Poglejmo!
Popolna prilagodljivost glede lokacije in udeležencev
Souporaba električne energije v osnovi pomeni, da lahko lastnik naprave za proizvodnjo elektrike iz obnovljivih virov, najpogosteje samooskrbne sončne elektrarne, svoje presežke obračunsko prenese na drugega uporabnika. Pri tem ne gre za neposreden fizični prenos elektrike po kablih med določenimi hišami, temveč za administrativni oziroma obračunski prenos znotraj elektroenergetskega omrežja.
Elektrika še vedno potuje po obstoječem omrežju, sistem pa na podlagi meritev vsakih 15 minut izračuna, kolikšen delež proizvedene energije pripada posameznemu prejemniku. Prejemniku se za količino prejete energije zmanjša količina električne energije, ki jo kupi od svojega dobavitelja.
Ena največjih prednosti novega sistema je prilagodljivost glede lokacije in udeležencev. Lastnik sončne elektrarne v Kopru lahko del svoje proizvedene energije nameni družinskemu članu v Mariboru, otroku, ki študira v Ljubljani, sorodnikom na drugem koncu države ali celo svojemu vikendu oziroma drugemu merilnemu mestu.
V vlogi prejemnika lahko sodeluje praktično kdorkoli, od družinskih članov in prijateljev do sosedov ali celo manjših podjetij, obrtnikov in kmetij. Edina izjema so velika podjetja oziroma subjekti, pri katerih bi takšna souporaba pomenila izvajanje neposredne gospodarske dejavnosti.
Souporaba zniža zgolj postavko za porabljeno elektriko
Vstop v sistem souporabe temelji na medsebojnem dogovoru. Oddajnik in prejemnik se morata registrirati v sistem prek nacionalnega portala Moj elektro, ki ga upravljajo sistemski operaterji. Tam oddajnik določi enega ali več prejemnikov ter za vsakega nastavi natančen odstotni delež viškov, ki mu jih želi nameniti za vsak 15-minutni interval.
Kar zadeva ceno same prenesene energije, imata stranki popolnoma proste roke. Energija se lahko prenese povsem brezplačno oziroma simbolično, kar je najpogosteje v primeru družinskih članov, ali pa se zanjo določi vnaprej dogovorjena cena.
Pri tem pa se je treba zavedati, da souporaba zniža zgolj postavko za samo porabljeno električno energijo na položnici prejemnika. Vse ostale dajatve, predvsem omrežnina, prispevki in davki, se prejemniku še vedno obračunajo v celoti glede na dejansko količino elektrike, ki jo je fizično prevzel iz omrežja.
Nikar se ne odpovejte vsem svojim viškom
V teoriji je model souporabe električne energije precej enostaven, v praksi pa je sistemski operater prenosnega omrežja ELES zaznal nekaj izzivov. Največji med njimi je zagotovo delež elektrike, ki ga lastniki sončni elektrarn dajo v souporabo.
Številni so namreč označili, da v souporabo oddajajo kar 100-odstotkov svoje v omrežje oddane električne energije oziroma vse svoje viške. To pomeni, da se odpovedujejo vsem svojim viškom, ki se jim obračunajo na letni ravni, in da vso to energijo predajajo prevzemniku oziroma, če je ta v 15- minutnih intervalih ne bo prevzel, energijo brezplačno oddajajo svojemu dobavitelju električne energije.
Ker se souporaba obračunava v realnem času, to pomeni, da takšen uporabnik na prejemnika prenese čisto vse svoje viške tistega trenutka. Posledično si oddajnik ne ustvarja več tiste nujne virtualne zaloge proizvedene energije, ki bi jo sicer po sistemu net meteringa porabil ponoči ali v zimskih mesecih, ko sonce ne sije.
Takšna nepremišljena poteza lahko pripelje do tega, da bo moral lastnik elektrarne ob koncu leta ob rednem poračunu doplačati visoke zneske za prevzeto elektriko, čeprav je njegova elektrarna čez leto morda proizvedla dovolj za njegove celoletne potrebe.
Ključen izziv: Kolikšen delež elektrike oddati v souporabo?
Precej bolj smiselno je, da uporabniki k souporabi pristopijo bolj konzervativno in del svojih viškov zadržijo zase, v souporabo pa oddajo manjši delež električne energije, saj si tako zagotovijo, da bodo imeli na letni ravni še vedno dovolj električne energije za pokritje vseh svojih potreb, pojasnjujejo pri ELESu.
Smotrno je tudi, da oddajniki dajejo električno energijo v souporabo prejemnikom v svojem lokalnem okolju. Ne glede na to, da zakon tega ne omejuje in da lahko oddajnik odda električno energijo v souporabo komurkoli, ki živi na območju Republike Slovenije, pa mora ob oddaji električne energije na daljše razdalje plačati tudi omrežnino.
Tisti, ki so morda že določili 100-odstotni delež, lahko to na portalu Moj elektro kadarkoli znižajo in prilagodijo svojim dejanskim zmožnostim.
Kaj pa tisti z net meteringom?
Souporaba ni net-metering (in ne vpliva na pravice uporabnika iz tega naslova). Pri samooskrbah (EZ-1), ki nastopajo v vlogi oddajnika, se v souporabo oddana energija odšteva od vse v omrežje oddane električne energije v vsakem 15-minutnem intervalu. V shemi letnega net meteringa se še vedno izvaja letni obračun prevzete in oddane energije, le da bo oddana zmanjšana za količino, ki jo oddajnik odda v souporabo.
Če torej proizvajalec s svojo sončno elektrarno iz omrežja v nekem obračunskem obdobju prevzame 7000 kilovatnih ur električne energije, v omrežje pa odda 9000 kilovatnih ur električne energije, ki jo je sam proizvedel, mu ostane še 2000 kilovatnih ur električne energije. Če v souporabo odstopi 1000 kilovatnih ur električne energije, mu v danem obračunskem obdobju še vedno ostane 1000 kilovatnih ur električne energije, ki je kot višek upoštevana v njegovem obračunu.
Souporaba električne energije - vstopna točka v sodoben energetski sistem
Souporaba električne energije zagotovo predstavlja pomemben in nujen korak k bistveno sodobnejšemu, bolj trajnostnemu ter predvsem učinkovitejšemu energetskemu sistemu celotne države.
Lastnikom sončnih elektrarn omogoča, da njihova naložba prinese otipljivo korist tudi njihovim bližnjim ali pa celo ustvari manjši dodaten zaslužek, namesto da bi viški povsem neizkoriščeno propadali.
Na drugi strani pa tistim, ki nimajo ustreznih pogojev za postavitev lastne elektrarne na strehi ali pa živijo v večstanovanjskih stavbah, prvič v zgodovini omogoča neposreden dostop do ugodnejše in čiste energije iz lokalnih obnovljivih virov.
Prva stran dneva
Dnevni izbor najpomembnejših zgodb doma in po svetu, dostavljen neposredno v vaš e-poštni nabiralnik.
