Arhiv Štajerskega Tednika

Državna sekretarka si je s sodelavci ogledala prizadeta kmetijska gospodarstva na območju Svečine, Kungote in Selnice ob Dravi. Kot je v Selnici izpostavila v izjavi za medije, je na tem območju precej družinskih kmetij, veliko jih živi samo od sadjarstva in vinogradništva. Po letošnji pozebi konec aprila so ob celotni dohodek, vprašljiv je tudi dohodek v prihodnjem letu, je opozorila državna sekretarka.

Predlogi za pomoč: odpis socialnih prispevkov, najemnin, …

Na kmetijskem ministrstvu so po njenih besedah že začeli pripravljati interventni zakon in iskati rešitve za pomoč kmetijskim gospodarstvom, v okviru katerih bodo predlagali, da se najbolj prizadetim odpiše del ali pa v celoti socialne prispevke, z ukrepom pa se mora strinjati tudi vlada. Pripravili bodo tudi predlog za odpis najemnin na zemljiščih v državni lasti.

V primeru popolnoma uničenih vinogradov in sadovnjakov je omenila dve možnosti pomoči. Ker gre za naravno nesrečo, bodo vinogradniki lahko dobili sredstva za obnovo vinogradov iz ukrepa za prestrukturiranje vinogradov prej kot običajno.

Pri sadovnjakih pa bodo iskali način, da bi se poškodovani sadovnjaki obnovili skozi ukrepe programa razvoja podeželja.

Pridelovalci se zaradi izpada pridelka posledično zelo bojijo izpada trga. Država bo zato med drugim sledila pobudi vinogradnikov in iskala možnost, da jim v okviru izrednega ukrepa omogoči dokup grozdja tudi iz drugih vinorodnih okolišev.

Državna sekretarka je ob tem poudarila, da podrobnejšo oceno škode s strani strokovnih služb na vseh prizadetih območjih pričakuje v prihodnjih dneh, šele na tej podlagi bodo lahko predlagali ukrepe, za katere pa sicer na samem kmetijskem ministrstvu nimajo virov, ampak bo to stvar dogovora v vladi. Uradno oceno škode bodo sicer podale komisije v okviru sistema uprave za zaščito in reševanje.

KGZ Maribor ocenjuje škodo na 10 milijonov evrov

Direktor KGZ Maribor Stane Klemenčič je povedal, da prve ocene izpada prihodka zaradi izgube letošnjega pridelka v sadjarstvu v Podravju dosegajo dobrih sedem milijonov evrov, izpad pridelka v vinogradništvu je ocenjen na okoli 2,4 milijona evrov, k vsemu temu pa je treba dodati tudi posredno škodo. Interventni zakon po njegovih besedah ne bo rešil situacije, je pa osnova za vse nadaljnje ukrepe, potrebne za bolj gladko reševanje nastale situacije.

Čimprejšnjega sprejetja interventnega zakona si želi tudi direktor Kmetijske zadruge Selnica Janko Stojkovič. Na območju te zadruge je škoda zaradi pozebe in snegoloma zelo visoka, med 1,3 in 1,5 milijona evrov, je povedal direktor zadruge. Zadruga ima 50 hektarjev nasadov sadovnjakov, od tega je zadnja ujma "popolnoma porušila" okoli štiri hektarje mladih nasadov, okoli 15 hektarjev pa je tako poškodovanih, da je potrebna obnova. Zadruga letno pridela okoli 1700 ton jabolk, letos pa zaradi ujme direktor pridelka sploh ne pričakuje in se posledično boji izgube trga.

 Sta

Foto: P&F