Prepričan sem, da znanost, sodobna tehnologija in ekonomija niso v korist človeštvu. Namenjene so za grabljenje in ropanje narave in ubijanje življenja v njej. To pa je tisto, kar največkrat bogataši nočejo vedeti, ker so zaslepljeni z željo po bogastvu in maksimalnem izkoriščanju, ki ustvarja nadpovprečne dobičke. Sprašujem  vas, ali je to tisto, kar želimo zapustiti prihodnjemu človeku. Mislim, da ne.

Danes hočem izpostaviti bogastvo, bogate ljudi, zato, ker so naši rablji in hkrati tudi stvaritelji našega blagostanja. Od njih sta odvisna svetovna politika in gospodarstvo. Oni so tisti, ki nam režejo rezine kruha in nam določajo ceno, ki se z dneva v dan zmanjšuje. Absurdno je, če pomislim, da peščica ljudi upravlja naša življenja in z vsem materialnim (bogastvom) na tem svetu. Njihov pohlep po še večjem bogastvu in večjih dobičkih nas vodi v propad. Zato sem jezen na ljudi, ki so obsedeni od svojega bogastva, od tega, kaj vse imajo: od privarčevanega denarja, do vseh streh, ki so jih zgradili in pod katerimi skrivajo ali hranijo bajno drage premičnine. Jezen sem na njihov oholi ponos in na vse njihove razlage, da so svoje bogastvo ustvarili z nadpovprečno angažiranostjo, s pametjo in naravnim talentom, z iznajdljivostjo in s kančkom sreče.  

Če  gledam bogatenje kot globalni pojav, sem vedno bolj prepričan, da bogastva ne moreš ustvariti, ne da bi bil izkoriščevalec sočloveka in narave. To je nujno zlo, ki je v današnjem času vodilo za uspeh. Brezciljna tekma za več je bitka za bogastvo, moč, ugled in užitke. Vse to pa je krivo, da se ne posvečamo samemu sebi in da ne vemo, kaj je duhovna svoboda.

V evolucijsko zibelko je bilo človeku položeno troje stvari: razum, poslanstvo in odgovornost. Z vsemi štirimi se je človek oprijel le razuma, zaradi katerega je bil prepričan, da mu vedno daje tisto, kar potrebuje, da je uspešen in potešen. Sodoben Zemljan živi razpet med tistim, kar je bilo in med tem, kar naj bi bilo. V tej brezglavi tekmi pozablja na sedanjost, v kateri resnično živi. Tako je pozabil na lastno dušo in da je v življenju pomembno ZDAJ, ta trenutek in da je vse drugo le privid našega razuma.

Morda je to nepotrebno besedičenje ali nostalgija na rdečo zastavo, srp in kladivo. Kakor za koga: zame je to zelo pomembno, pa ne samo zaradi mene, predvsem je pomembno za moje vnuke in vse zanamce – za celotno človeštvo. Sedanja evropska kultura ne zmore razlikovati med razumom in duhom, saj meni, da je to isto. Nič čudnega, saj so nas tako učili in nam prali možgane s pozitivističnim racionalizmom in nas navduševali nad tehnicističnim pogledom na svet. Znanost je postala edina razlagalka resnice. Vsaka drugačnost razmišljanja je bila nesprejemljiva in največkrat predmet posmeha. Hvala vesoljni energiji, da je ustvarila pogoje za veliki evolucijski skok človeštva, duhovni prevrat, ki bo pometel z racionalizmom in pripravil pot človeški duhovni evoluciji. Vesel sem, da je vsak dan več takšnih ljudi, ki bodo porušili stolp Napuha, podrli oltarje Stvari in raztreščili malike Napredka. In takrat bo prišel čas, ko bogastvo ne bo več pomembno. Takrat bomo pomembni mi.