MPA

Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.

Nastavi

Vlada se bo v torek sestala na redni tedenski seji, kjer je kot prva točka dnevnega reda predviden predlog sklepa o ustanovitvi samostojnega javnega zavoda Muzej slovenske osamosvojitve.

Gre za novo poglavje v burni (kratki) zgodovini te institucije, ki je bila v zadnjih letih središče političnih in ideoloških razprav, in je močno polarizirala tako strokovno kot politično javnost.

Od ustanovitve do ukinitve

Zgodba o muzeju slovenske osamosvojitve se je začela leta 2021, ko ga je ustanovila tretja vlada Janeza Janše. Takratni zagovorniki so poudarjali, da Slovenija potrebuje osrednjo institucijo, ki bi se posvečala izključno ključnim trenutkom nastajanja lastne države. Njegovo poslanstvo je bilo ohranjanje in predstavljanje gradiva, povezanega z nastankom samostojne slovenske države ter procesi demokratizacije in osamosvajanja Slovenije.

Vendar pa je muzej že od samega začetka spremljalo nezadovoljstvo dela stroke, ki je opozarjala na pomanjkanje javne razprave, nejasne prostore in prekrivanje z drugimi muzejskimi zbirkami. Po menjavi oblasti je vlada Roberta Goloba sprejela odločitev o ukinitvi samostojnega zavoda. Muzej slovenske osamosvojitve so leta 2023 združili z Muzejem novejše zgodovine Slovenije v novo institucijo – Muzej novejše in sodobne zgodovine Slovenije. Uradna obrazložitev je bila, da bo združitev okrepila strokovno raziskovanje in celovitejšo predstavitev sodobne slovenske zgodovine.

Dan državnosti

Predsednica Janši poslala ostro pismo: Bo premier popustil?

Politični zapleti in ideološka vprašanja

Združitev muzejev je sprožila val ogorčenja v opozicijskih vrstah, predvsem v SDS in NSi, kjer so vladi očitali "izbris spomina na osamosvojitev" in ideološko motivirano odločitev. Organizirane so bile protestne seje in javne tribune, vprašanje pa je postalo ena glavnih točk kritike tedanje kulturne politike.

Zagovorniki združitve so po drugi strani trdili, da gre zgolj za racionalizacijo in krepitev stroke, saj da bi samostojen muzej težko deloval brez ustreznega fonda in strokovne podlage, ki jo že desetletja gradijo obstoječe institucije. Hkrati so podporniki združitve poudarjali, da je osamosvojitev neločljiv del širšega zgodovinskega razvoja države in da jo je smiselno obravnavati v okviru enotne muzejske ustanove.

Odstop od prakse

Pirc Musar ne podpira, da bi na državni proslavi govoril tudi Janša

Že napovedali ponovno ustanovitev

Vprašanje je v naslednjih letih ostalo predmet političnih razprav. Stranke desnosredinskega političnega prostora so večkrat napovedale, da bodo ob vrnitvi na oblast ponovno vzpostavile samostojni Muzej slovenske osamosvojitve. Tako je ministrica za kulturo Ignacija Fridl Jarc na zaslišanju pred pristojnim odborom državnega zbora kot eno od točk svojega programa napovedala ponovno vzpostavitev tega muzeja. Kot je dejala takrat, se ji to ob 35-letnici države in po vzorih iz tujine zdi primerna gesta.

Torkova obravnava predloga sklepa tako predstavlja prvi konkretni korak v tej smeri.

Če bo vlada predlog podprla, bo sledil postopek ustanovitve novega javnega zavoda, s katerim bi Muzej slovenske osamosvojitve ponovno dobil status samostojne državne kulturne ustanove. Podrobnosti glede organizacije, financiranja, prostorov in prenosa zbirk naj bi bile znane po sprejemu ustanovitvenega akta.