S pomočjo hidroelektrarn hitreje do namakanja?
Slovenija je za odpravo posledic po suši med leti 2000 in 2006 porabila kar 26-krat več proračunskih sredstev, kot pa za izvajanje preventivnih ukrepov pri tej naravni nesreči. Še bolj alarmanten je podatek, da doslej ni porabila še niti evra od približno 26 milijonov, kolikor jih lahko do leta 2013 počrpa iz bruseljske blagajne. Na to so pristojne na današnji skupni seji odbora za kmetijstvo in okolje in prostor v Krškem, ki se jo je udeležil tudi kmetijski minister Milan Pogačnik, opozorili posavski kmetje.
"V kmetijstvu postaja suša vse pogostejši problem z velikimi in dolgoročnimi posledicami. Za njihovo omilitev je bilo v preteklosti opravljenih nekaj aktivnosti, vendar pa ta prizadevanja doslej niso obrodila vidnejših sadov, zato predlagamo oživitev nacionalnega programa namakanja," je na današnji seji povedal direktor Evrosada Boštjan Kozole.
Že leta 1993 je bil namreč v Sloveniji sprejet Nacionalni program namakanja, ki je predvideval namakanje kar 193.450 hektarov kmetijskih zemljišč, vendar pa je danes realnost malce drugačna. Namakanih je namreč le okoli 6900 hektarov površin, zato si Posavci prizadevajo, da bi po izgradnji hidroelekrarn na spodnji Savi lahko namakali še približno 3000 hektarov dodatnih kmetijskih površin.
Glavni problemi posavskega kmetijstva so, kot je kot je ob predstavitvi kazalnikov te panoge povedal direktor novomeškega Kmetijsko gozdarskega zavoda Jože Simončič, predvsem neugodna struktura kmetijskih zemljišč in zaraščanje. Število kmetij se tako zmanjšuje, kmetje se vedno težje preživljajo, neugodna pa je tudi starostna in izobrazbena struktura kmetijskih gospodarstev. Lani je tako na primer le 56 mladih prevzelo kmetije, kar je glede na število kmetij zelo malo.
"Posavje glede količine padavin ni najbolj pereče območje v Sloveniji, vendar pa so tukajšnja tla zaradi plitvosti, peščenosti in majhne sposobnosti zadrževanja vode zelo občutljiva na sušo," je potrebnost namakanja pojasnila Marina Pintar iz ljubljanske Biotehniške fakultete.
Če bo projekt namakanja s pomočjo vode iz Save uspel, bi tako lahko v sevniški občini namakali približno 110 hektarov kmetijskih zemljišč, v krški približno 1700 hektarov, v brežiški pa skoraj 2000 hektarov zemljišč.
"Mislim, da je posavski projekt namakanja zelo dober. Glede na klimatske spremembe, pa bi morali pristopiti tudi k izdelavi neke programske sheme namakanja, vendar realne, ne pa takšne, kot smo jo zastavili leta 1993," je ob predstavitvi projekta povedal kmetijski minister Pogačnik, ki pa ga na področju črpanja evropskih sredstev za namene namakanja čaka še veliko dela.
Berite brez oglasov
Prijavljeni uporabniki Trafike24 berejo stran neprekinjeno.
Še nimate Trafika24 računa? Registrirajte se
