Arhiv Štajerskega Tednika

Tokrat so se poenotili, da se v prvem sklopu sprojektira 75 kilometrov transportnih cevovodov ter objekti, potrebni za celovito delovanje sistema, kot so vodnjaki, prečrpališča, telemetrija … Teh 75 kilometrov je približno tretjina od prej načrtovanih 240 kilometrov, v katerih so bili tudi primarni in sekundarni cevovodi. In če bi projektiranje, čez palec izračunano, za celotni projekt stalo okoli milijon evrov, potem sedaj župani računajo na približno tretjino te cene. Ali pa morda še kakšen evro več, saj bi poleg sprva načrtovane dokumentacije do gradbenega dovoljenja (DGD) izrisali še projekte za izvedbo del (PZI).

Se kopja lomijo zaradi vprašanja, komu bodo oddali posel projektiranja

Kar nekaj čistega vina so si nalili župani na tokratnem kolegiju. Med drugim so izpostavili vprašanje, ali je sploh smiselno načrtovati več kot stomilijonski projekt, če nimajo denarja. Računajo sicer na evropska sredstva, vendar bi bila več kot 100-milijonska investicija kljub temu za občine ogromen finančni zalogaj. Zato so enotno sklenili, da projekt razdelijo na faze. Prva skupna bodo transportni vodi z objekti, v nadaljevanju pa naj se občine o investicijah v vodovod odločajo individualno (ali bodo šle v gradnjo same ali s sosednjo občino oziroma občinami …).

Aplavz županskega zbora pa si je »s kozarcem čistega vina« prislužil podlehniški župan Sebastian Toplak. Podlehnik je ena od občin, ki so vodovod gradile z lastnimi sredstvi. Njihovo omrežje je staro okoli 20 let, a voda do njihove občine vseeno priteče po dotrajanih salonitnih cevovodih. »Če bi mi čakali na vodovod iz skupnega projekta, potem ga ne bi nikoli imeli. Glede na izkušnje vam povem, da en projektant zagovarja ene, drugi druge materiale in rešitve. Preseneča me, da vsi razmišljate v luči bodočega projektanta. Razmišljam hipotetično, pa vendarle: ali menite, da nam ni poznano kdo, kje in za koga projektira?« Župan Toplak je brez dlake na jeziku razložil računico, da bi projektant v okviru velikega projekta izrisal še manjše dele po željah občin – da bi se v naročilo nato naknadno marsikaj morebiti še skrilo. »In to je najverjetnejši razlog, da ne naredimo koraka naprej. Če so takšni interesi, naj se razjasni, kdo tako razmišlja in kdo ne.«

Med razpravo trije ocvirki, kljub temu dosegli dogovor

Kot da bi padli v trans, naenkrat vse drugače

Preberite več v Štajerskem Tedniku