Arhiv NTRC

Knjiga o preteklosti kraja, v katerem Milko Mikola živi že skoraj četrt stoletja, je zanimiva tako za krajane kot druge Celjane. Izdala jo je Celjska Mohorjeva družba, sicer pa je projekt financiral avtor sam z delno finančno pomočjo celjske občine.

Knjiga ima 250 strani in vsebuje približno sto fotografij ter drugih pisnih dokumentov. V prilogi so zanimivi seznami imen vseh posestnikov katastrske občine Škofja vas iz leta 1825, žrtev okupatorjevega nasilja in prisilnih mobilizirancev v nemško vojsko.

Po tematikah

Kot pravi avtor, dela ni napisal kronološko, ampak po tematikah. Kraj je dobil ime po prvih znanih zemljiških gospodih, škofih iz Krke na avstrijskem Koroškem. V njem so svoje sledi zapustili že Rimljani. Našli so sedem rimskih miljnikov, kar pomeni, da je v tistih časih skozi kraj vodila pomembna cesta povezava.

Ste vedeli, da je bila Škofja vas nekoč samostojna občina, ki je segala vse od Lahovne, Arclina, Začreta in Žepine do Bovš in Sv. Tomaža? Pred drugo svetovno vojno je bila kmetijsko močna, veliko je bilo hmeljarstva in živinoreje. Tudi gospodarske panoge so bile pestre. Peter Majdič je leta 1926 ustanovil Industrijo volnenih izdelkov, kasnejšo TVO, ki je leta 1995 končala v stečaju. Že v 19. stoletju je v kraju delovala tovarna eksploziva. »Za manjše, a pomembno podjetje se je zanimal tudi Alfred Nobel. A je država tovarno zaradi nevarne proizvodnje nato zaprla,« pravi Mikola. Od vseh nekdanjih podjetij je ostal le Etol, ki se danes imenuje Tastepoint in je v lasti tujega kapitala.

Nemirni časi

Tudi društveno življenje v kraju je bilo ves čas zelo pestro, pravi avtor, ki je več prostora namenil narodnoosvobodilnemu gibanju in okupatorjevemu nasilju na širšem območju Škofje vasi. Ta čas je zaznamoval mnoge družine, saj je na spomeniku v kraju navedenih kar 57 žrtev tega nasilja. Zlasti sta pretresljivi zgodbi družin Dobrotinšek z Dobrotina nad Vojnikom in Vrečko iz Škofje vasi. Prva je izgubila kar šest članov družine, druga štiri. Kmetija Vrečkovih, kjer je danes konjeniški klub, je zato propadla.

Krvav je bil tudi čas po vojni, in sicer zaradi poboja vojnih ujetnikov na območju kraja ter političnih obračunavanj in zaplemb premoženja med domačini.

V zadnjem delu avtor predstavi še kulturno dediščino in spomenike ter pomembne osebnosti, kot so bili poliglot Žiga Popovič, politik Anton Novačan ali zgodovinar Josip Felicijan, ki je ugotovil, da je pri sestavi Deklaracije o neodvisnosti Thomas Jefferson bral tudi o ustoličevanju koroških vojvod. Avtor knjigo konča s poglavjem o veliki poplavi, ki je Škofjo vas prizadela leta 1954.

Foto: arhiv NT/Andraž Purg

Preberite več v Novem tedniku