MPA

Po njegovem bi bilo treba celoten projekt, ki je izjemno pomemben in občutljiv, zaključiti in na zaključenem izvesti presojo vplivov na okolje.

Brežan je bil minister za okolje in prostor od junija 2022 do konca januarja 2023, ko je s preoblikovanjem vlade postal minister za naravne vire in prostor. Nalogo je zaključil 9. oktobra 2023. "Če bi lahko o tem odločal brez česarkoli drugega, bi bilo daleč najbolje, da bi ta projekt imel okoljevarstveno dovoljenje," je povedal. Po njegovem bi bilo treba za presojo takega projekta imeti čim širši nabor informacij za sprejem odgovorne odločitve.

Projekt kanal C0 je po njegovih besedah del pomembnega projekta odvajanja in čiščenja odpadne vode na območju vodonosnika ljubljanskega polja. Kot je povzel, so najprej delovali kot posredniški organ, ki skrbi za izvajanje kohezijskega projekta, v času delovanja kot okoljski minister pa je pod njegovo pristojnost spadal tudi direktorat za okolje oz. pristojnost glede pridobivanja okoljevarstvenega soglasja.

Takrat je bila sprejeta odločitev, da je za del, ki ima kineto, potrebna presoja vplivov na okolje, ljubljanska občina pa se je pritožila. "To je stanje, ki sem ga prevzel," je dejal. Spomnil je, da je nato upravno sodišče razveljavilo odločitev agencije za okolje iz leta 2020 in da se je ta postopek nadaljeval na ministrstvu za okolje, podnebje in energijo. Dodal je, da je bil projekt začet v letu 2014 in da so o njem odločale številne institucije.

"V okviru mojega ministrstva smo naredili vse, kar je bilo treba. Še enkrat smo preverili vsa dovoljenja, ki so bila izdana za ta projekt, ugotovili smo, da ni razlogov za to, da se razveljavijo ali pa da postanejo nična. S tega vidika sam nisem imel zadržkov ali pa je pretehtala odločitev, da je bolje ta projekt zaključiti z dodatnimi ukrepi, ki bodo dodatno varovali vodni vir," je povedal.

Podpis aneksa brez pritiskov

Predsednica komisije Anja Bah Žibert (SDS) ga je vprašala o podpisu aneksa, ki je bil ključen za nadaljevanje gradnje kanala C0 in ki je omogočal financiranje tega kanala za nazaj. Dejal je, da ob tem nanj ni bilo nobenih pritiskov in da to ni bilo nič neobičajnega za njegovo funkcijo. "Poskušaš pretehtati in odločiti na podlagi vseh informacij, ki jih v nekem trenutku imaš," je povedal.

Za podpis se je odločil, ker je imela država odobren kohezijski projekt z zagotovljenimi viri financiranja, s katerimi izpolnjuje obveznosti iz direktive o čiščenju komunalne odpadne vode, ker je bil projekt umeščen v občinski prostorski akt, ki ima celovito presojo vplivov na okolje, imel je predhodni postopek agencije za okolje. "Aneks je bil pripravljen na direktoratu za vode in strokovne službe so ga pregledale," je povzel.

Glede kinete je povedal, da ni imel posebnih dilem, ta je zagotavlja dodatno varovanje vodnega vira. "Najpomembnejše pa se mi zdi to, na da smo z nadaljevanjem tega projekta na ta način zagotavljali dodatno zaščito vodnega vira," je dodal. Upoštevanja zdravstvene stroke se ni zahtevalo, po njegovem pa je prav tudi, da se kot minister ne vtikaš v delo uradnikov, ki take postopke vodijo. "Treba jim je pustiti določeno avtonomnost," je dejal.

Na vprašanje, ali obstaja načrt za ukrepanje v primeru zastrupitve vode za Ljubljano, je odgovoril, da ne ve. Pri takšnih projektih pa je po njegovem treba biti izjemno pozoren. "Da se skozi postopke, definirane v zakonodaji in pravilih, poskrbi za to, da se tveganja, ki se z različnimi posegi v prostor izvajajo, omili," je dejal.

Koristi tega projekta gleda v kontekstu celotnega projekta. "Slovenija mora doseči tudi kriterije, ki jih narekuje direktiva o čiščenju komunalne odpadne vode, tako da je treba za čiščenje odpadnih voda poskrbeti tudi v Vodicah, Medvodah in v tistem delu Ljubljane. Poznal sem tudi stvari z vidika investitorja, tudi z njim smo poskušali priti do tega, da se vloga za presojo vplivov na okolje odda. Žal nam to ni uspelo," je dejal.

Brežan je opozoril, da seja poteka pred svetovnim dnevom voda. "Slovenija je država, ki ima pravico do pitne vode zapisano v ustavo, s še štirimi državami je bila pobudnica resolucije ZN o pravici do čistega, zdravega in trajnostnega okolja. To je ena od stvari, ki jo moramo kot država varovati," je poudaril.

Danes bi moral pred komisijo DZ pričati tudi minister za okolje, podnebje in energijo Bojan Kumer, a se je opravičil. Komisija ga tako namerava zaslišati 4. aprila, je povedala Bah Žibert.