Arhiv Štajerskega Tednika

Avtocesto proti Gruškovju gradijo v dveh etapah, ločnica med njima je približno pri podlehniški bencinski črpalki. Prve etape, večinoma na prodnatih tleh, so se zelo razveselili arheologi, pri drugi so na svoj račun prišli geologi. Podgoršek je pojasnil, da naj bi se po črki zakona geološke raziskave opravljale in spremljale podobno kot arheološke, a se v resnici precej slabše: »Država je pri tem zelo skopušna; čim manj je stroškov, tem bolje.« Država je sicer tudi lastnica vsega, kar se skriva pod zemeljskim površjem – četudi je slednje v zasebni lasti.

Podgoršek se je na lov za minerali in fosili na gradbišče avtoceste prvič podal predlani aprila, še v času pripravljalnih del, nazadnje pa junija letos; skupaj 16-krat. Območje bodočega avtocestnega priključka Zakl v okolici Podlehnika je na njegovem osebnem seznamu slovenskih nahajališč, vestno popisanem v dnevniku, zasedlo častitljivo 127. mesto. Zbiratelj je povedal, da je pred novim asfaltom marsikaj uspel rešiti, a dodal: »Kdo ve, koliko materiala je bilo tudi uničenega. Gradbena dela so namreč tekla vsak dan …«

Drugo etapo gruškovske avtoceste gradi bosansko podjetje Euro-Asfalti, Podgoršek se je tam zaposlenim zahvalil za odlično sodelovanje: »Vse so mi pokazali, tudi načrte. Najmanjšega problema ni bilo. Kapo dol!« Pri kosih, ki jih ni mogel izkopati ročno, so mu delavci na gradbišču na pomoč priskočili z gradbenimi stroji. Podgoršek je priznal, da delo na hudi vročini ni bilo lahko: »Za takšno delo moraš biti malo trmast.« A se je izplačalo.

Pocedila se je nafta …

Preberite več v Štajerskem Tedniku