Prašičerejska kemija in prašičerejska mafija
Slovenska prašičereja je na tleh. Ker pa imamo Slovenci najraje prav svinjsko meso, jo je treba rešiti; povečati obseg reje, prilagoditi razpise, prepričati javnost, predvsem pa povezati celotno verigo, od prireje prašičev, predelave mesa do trženja.

Peter Pribožič, vodja ptujske kmetijske svetovalne službe, opisuje stanje v slovenski prašičereji kot zelo slabo, čeprav imata posebej Štajerska in Pomurje idealne pogoje zanjo. Slovenci še zmeraj pojemo veliko svinjskega mesa, kar 40 kg po prebivalcu, vendar ga doma pridelamo samo za eno tretjino, kar pomeni, da smo zelo daleč od samooskrbe. V začetku leta 2018 je bilo v Podravju 6.026 kmetij s pitanci, 1.271 pa s plemenskimi svinjami. Medtem ko je bila nekoč naša prašičereja na visokem nivoju, danes obseg reje pada, še posebej plemenskih živali.
Da ni razvite države brez razvite prašičereje, je prepričan Emil Erjavec z oddelka za zootehniko ljubljanske biotehniške fakultete. »Gre namreč za kompleksen sistem, ki zahteva stroko, organizacijo in sodelovanje. In vse to dela težave naši državi. Že več kot 20 let se pogovarjamo o strategiji razvoja prašičereje, vse smo se že dogovorili in sprejeli, potem pa so šle stvari žal povsem svojo pot. Zdaj smo tako daleč, da je prašičereja tako rekoč na tleh, zato sta samo dve poti: ali bo dokončno propadla ali pa bomo ukrepali.«
Vsi proti prašičerejcu
Preberite več v Štajerskem Tedniku
Berite brez oglasov
Prijavljeni uporabniki Trafike24 berejo stran neprekinjeno.
Še nimate Trafika24 računa? Registrirajte se