Prihaja nov val podražitev hrane, po svetu že padajo rekordi
Svetu grozi nov val podražitev hrane, ki bi lahko trajal vse do leta 2027. Zaradi vojn, suše in dražjih surovin cene osnovnih živil že dosegajo rekorde.
Prva stran dneva
Dnevni pregled najpomembnejših zgodb doma in po svetu.
Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.
Nastavi
Svet se sooča z novim valom podražitev hrane, ki bi se lahko v prihodnjih mesecih še okrepil in vztrajal tudi v letu 2027. Vojaški konflikti, motnje v svetovni trgovini, dražja gnojila in suša, povezana z vremenskim pojavom El Niño, vse bolj pritiskajo na preskrbo z osnovnimi živili. V številnih državah so cene hrane že dosegle rekordne ravni, poroča tiskovna agencija Reuters.
Najbolj so prizadeti prebivalci držav z nizkimi in srednjimi dohodki, predvsem na Bližnjem vzhodu, v severni Afriki in Aziji, kjer gospodinjstva za hrano namenjajo velik delež svojih prihodkov. Da se razmere zaostrujejo, kažejo tudi podatki Svetovne banke. V tretjem četrtletju letošnjega leta so cene hrane rasle hitreje od splošne inflacije v 22 odstotkih od 150 analiziranih držav. V predhodnem četrtletju je bil ta delež 14-odstoten.
Indeks cen hrane Organizacije Združenih narodov za prehrano in kmetijstvo (FAO), ki spremlja gibanje cen mednarodno trgovanih živilskih surovin, je septembra dosegel 136 točk, kar je največ po novembru 2022.
Pšenica letos dražja za več kot 30 odstotkov
Med glavnimi razlogi za rast cen so vse večje motnje v dobavnih verigah in slabše vremenske razmere. Napadi na žitno infrastrukturo ob Črnem morju so otežili izvoz pšenice, zaradi česar morajo veliki uvozniki, med njimi Egipt in Indonezija, iskati alternativne dobavitelje. Negotovost v Rdečem morju ladjarje sili v uporabo daljših in dražjih poti okoli Afrike. Ameriško-izraelska vojna proti Iranu pa je povzročila rast cen goriva in motnje pri izvozu gnojil skozi Hormuško ožino.
Hkrati sušno vreme, povezano s pojavom El Niño, zmanjšuje kmetijsko proizvodnjo v Indiji in jugovzhodni Aziji. Cene pšenice so se letos zvišale za več kot 30 odstotkov, riž pa se je v ključnih azijskih državah izvoznicah kljub velikim zalogam podražil za od 10 do 13 odstotkov. Gnojila so se sicer pocenila glede na najvišje ravni, dosežene med vojno proti Iranu, vendar njihove cene ostajajo visoke.
Glavni ekonomist FAO Maximo Torero opozarja, da so številni dejavniki močno obremenili svetovni prehranski sistem. Po njegovih pričakovanjih bodo posledice še izrazitejše proti koncu letošnjega leta, v začetku prihodnjega in morebiti skozi vse leto 2027.
V nekaterih državah cene že dosegajo rekorde
V Indoneziji so cene riža zaradi napovedi zakasnitve deževja že dosegle rekordne vrednosti. Draži se tudi rastlinsko olje, ki je letos v tej državi kljub njenemu položaju največje svetovne proizvajalke palmovega olja pridobilo sedem odstotkov. V Indiji so cene sladkorja dosegle zgodovinski vrh, potem ko je najšibkejši monsun v več kot desetletju zmanjšal proizvodnjo. Septembra so se sladkor, čebula in stročnice zaradi slabše proizvodnje v primerjavi z avgustom podražili za več kot deset odstotkov.
V Egiptu se je cena velikega hlebca kruha od julija zvišala s štirih na približno pet egiptovskih funtov, kar pomeni 25-odstotno podražitev. V Združenih arabskih emiratih se je jedilno olje medtem podražilo za približno 40 odstotkov. Na vse višje stroške opozarjajo tudi proizvajalci hrane. Manish Tiwary, predsednik in izvršni direktor družbe Nestlé India, je ocenil, da je rast inflacije, predvsem cen hrane, že postala realnost, podjetja pa se soočajo z zahtevnimi razmerami zaradi dražjih surovin.
Strokovnjaki opozarjajo, da bi se lahko pritisk na cene v prihodnjih mesecih še povečal. Številne države Bližnjega vzhoda in Afrike so zaradi dobrih domačih letin odlagale nakupe žita na svetovnem trgu, zdaj pa bodo morale ponovno začeti uvažati večje količine. Alexander Karavaytsev, višji ekonomist Mednarodnega sveta za žita (IGC) v Londonu, ocenjuje, da bi lahko že čez nekaj mesecev nastopil nov, občuten val povpraševanja.
Dodatno tveganje predstavlja zmanjševanje zalog. Po besedah glavnega ekonomista FAO Torera so rekordne svetovne zaloge žita in dobre letine v preteklih sezonah doslej blažile cenovne pritiske, vendar ta varovalka postopoma slabi. Pomemben dejavnik so tudi stroški transporta. Na nekaterih ključnih svetovnih pomorskih poteh, med drugim med Črnim morjem in jugovzhodno Azijo, so se prevoznine zaradi dražje nafte in vojnih zavarovalnih premij zvišale za približno 50 odstotkov.
Še več nemirov?
Proizvajalci hrane, ki surovine običajno kupujejo na podlagi tri- do šestmesečnih pogodb, te zdaj podaljšujejo po višjih cenah. V državah s šibkejšimi valutami se podražitve še dodatno povečujejo. Živilska industrija se ob dražitvah sooča tudi s pomanjkanjem surovin. Po navedbah trgovcev imajo nekateri indonezijski mlini težave z zagotavljanjem pšenice in zato obratujejo z zmanjšanimi zmogljivostmi.
Podatki družbe Kpler kažejo, da se je septembra uvoz pšenice v Indonezijo v primerjavi z enakim obdobjem lani zmanjšal za 41 odstotkov, na 491.000 ton. K zmanjšanju dobav je prispevala vojna med Rusijo in Ukrajino. Zaloge soje in koruze so za zdaj zadostne, njihova prihodnja razpoložljivost pa bo odvisna predvsem od pridelave v ZDA in Južni Ameriki. Na cene obeh poljščin vpliva tudi dražja nafta, saj se vse pogosteje uporabljata za proizvodnjo biogoriv.
Na južni polobli sicer pričakujejo ugodne letine pšenice. Toda morebitno zmanjšanje pridelave v pomembnih izvoznicah, kot sta Avstralija in Argentina, bi po oceni Mednarodnega sveta za žita predstavljalo novo tveganje za rast cen. Nadaljnje podražitve bi lahko povečale tudi nevarnost socialnih nemirov. Obenem obstaja tveganje, da bi nekatere države zaradi zagotavljanja domače preskrbe omejile izvoz hrane, kar bi pomanjkanje na svetovnem trgu še zaostrilo.
Prva stran dneva
Dnevni izbor najpomembnejših zgodb doma in po svetu, dostavljen neposredno v vaš e-poštni nabiralnik.
