Podravje: Največ škode v kmetijstvu povzročijo divji prašiči
Prekomerna namnožitev jelenjadi in divjih prašičev ter pretirana zaščita velikih zveri v zadnjih desetletjih povzročata nevzdržno stanje in daljnosežne negativne posledice na podeželju, opozarjajo na Kmetijsko-gozdarski zbornici. A na Zavodu za gozdove Slovenije odgovarjajo, da trende spremljajo in jim prilagajajo lovne načrte.
»Odkar obstaja Kmetijsko-gozdarska zbornica Slovenije, pa seveda še od prej se težave z divjadjo in zvermi samo stopnjujejo. Stanje se slabša, ker se z divjadjo in zvermi ne upravlja dobro, zato se razmnožujejo nenadzorovano. Glede na škodo hitro ugotovimo, da so nekatere populacije divjadi in zveri preštevilne za ta prostor,« je prepričan predsednik KGZS Cvetko Zupančič. Ob tem je zavrnil možnost, da bi lahko kmetje več naredili na področju zaščite pridelkov. »Ukrepi, ki skušajo zmanjšati škode, kot so na primer pastirski psi, ograje, pastirji in drugo, so marsikje težko ali sploh neizvedljivi, zato posledično neučinkoviti; so negospodarni in neskladni s tradicionalnimi načini kmetovanja in upravljanja z gozdovi.« Dodal pa je tudi, da lahko o sobivanju z divjadjo in zvermi govori tisti, ki dejansko z njo živi, ne pa tisti, ki jih gleda od daleč. »Poudarjam, da kmetje želimo, da se divje živali ohranijo, vendar mora biti številčnost znosna,« je povzel stanje Zupančič.
Lovci lani izplačali več kot 400.000 evrov škod
Preberite več v Štajerskem Tedniku
Berite brez oglasov
Prijavljeni uporabniki Trafike24 berejo stran neprekinjeno.
Še nimate Trafika24 računa? Registrirajte se
