ZGS

##IMAGE-3703539##

Ujme, lanska suša in semenjenje so smreko tako izčrpali, da se težko brani pred napadom lubadarja – ZGS lastnike gozdov poziva, da naj pregledujejo svoje gozdove

Lansko vroče in suho poletje, topla jesen in mila zima so omogočili, da se je letos število podlubnikov močno povečalo. Predvsem na Gorenjskem, v Posočju, osrednji Sloveniji, na Kočevskem in Koroškem skoraj ni gozdov, v katerih ne bi bilo vsaj nekaj suhih smrek, večji napad podlubnikov na iglavce, predvsem smreko, pa ZGS zaznava tudi na širšem območju Dolenjske, kjer se žarišča pojavljajo v vseh gozdovih s smreko, najbolj pa so na udaru nasadi smreke.

Prenamnožitev podlubnikov v letu 2023 je posledica naravnih ujm prejšnjih let, zlasti pa izjemno sušnega in vročega poletja 2022. Medtem ko je bilo leta 2021 zaradi prenamnožitve podlubnikov za posek izbrano za 0,32 milijona m3 lesa in posekano 0,34 milijona m3, je bilo lani za posek izbrano za 0,80 milijona m3, posekano pa 0,73 milijona m3 lesa, od tega večinoma smreke, saj so bile poškodbe pretežno posledica prenamnožitve osmerozobega smrekovega lubadarja (Ips typographus). Letos je bilo do 21. junija za posek zaradi žuželk izbranih za 298.353 m3 iglavcev, kar je posledica nadaljevanja prenamnožitve podlubnikov iz leta 2022. Dodatno so pozimi gozdove poškodovali in oslabili tudi močni vetrovi in težek sneg, ki ustvarjajo zelo primerne razmere za prenamnožitev populacije podlubnikov na poškodovanem območju. V letu 2023 tako skupna količina izbranih iglavcev za posek zaradi podlubnikov, vetra in snega že presega 400.000 m3, od tega je kar 92 odstotkov smreke, 6 odstotkov jelke in 2 odstotka drugih iglavcev.

Zaradi tako obširnega napada je ključno, pravijo v ZGS, da lastniki gozdov redno pregledujejo svoje gozdove, ob odkritju žarišč napadov podlubnikov takoj obvestijo revirne gozdarje ter začnejo sekati napadeno drevje in odvažati les iz gozda. Zato je pomembno tudi prepoznati znake napada. Medtem ko so najočitnejši znaki jesensko-zimskega napada velikega smrekovega lubadarja, da lubje na deblu odstopa in v večjih zaplatah odpada, čeprav so iglice še zelene in od daleč ne kažejo nobenih sprememb, so prvi vidni znaki poletnega napada rjav prah (črvina) na koreničniku ali na mahu in zeliščih v neposredni bližini, večje število luknjic na deblu in pojav smole okrog luknjic ter sprememba barve iglic oz. krošnje od sivkasto zelene v rumenorjavo in na koncu rdečkasto rjavo. Poleg črvine, ki se nabira za luskami skorje ter na pajčevinah in rastju okrog drevesa, je znak napada podlubnikov tudi odpadanje oz. osip zelenih iglic in tudi odpadanje skorje pri še zeleni krošnji.

Dreves z opisanimi znaki napada podlubnikov ni mogoče rešiti in se bodo zagotovo posušila, zato je treba napadena drevesa čim prej posekati in spraviti iz gozda. Pravočasen posek je poleg preprečevanja širjenja podlubnikov pomemben tudi zaradi ohranjanja vrednosti lesa.