L. M.

##IMAGE-3555297##

Na novomeški Komunali ob spremljanju monitoringa vseh zbranih odpadkov opažajo, da se količina odpadkov v preteklih letih skoraj ni spremenila. Le zadnji dve leti zaznavajo precejšnjo rast in vse kaže, da bo ta za minulo leto celo presegla dva odstotka.

»To povečanje gre nedvomno pripisati gospodarski rasti in posledično vse večjemu potrošništvu, pa tudi večji gospodarski aktivnosti - proizvodnja, turizem,« razlaga vodja sektorja splošna komunala na Komunali Novo mesto Simon Štukelj. Vse vrste odpadkov v Novem mestu odvažajo enkrat na teden, le steklo na štiri tedne. Vsak dan gre na teren devet delovnih ekip.

Pogosto kritike na delo smetarjev prihajajo z Drske, češ, da je odvoz preredek, zlasti med prazniki, kot so bili božično-novoletni. A kot pravi Štukelj, prazniki niso samo na Drski, kjer se problem s smetmi očitno ponavlja iz leta v leto.

VELIKO SE ŠE DA NAREDITI PRI LOČEVANJU ODPADKOV

»Res je, da gre za najbolj koncentrirano naselje v Novem mestu, ampak temu primerno je tudi število in velikost zbirnih posod. Pozoren, predvsem pa korekten opazovalec bi lahko hitro opazil, da so v teh naseljih prenapolnjene predvsem posode za mešane komunalne odpadke, medtem ko v vseh ostalih zabojnikih za ločene frakcije ostaja še veliko prostora. Seveda je najlažje iskati vzroke za polne zabojnike v sistemu, ne pa v pomanjkanju razumevanja pravilnega ravnanja z odpadki. Veliko je še rezerv v samih zabojnikih za ločene frakcije, v ne zloženih votlih predmetih, ne iztisnjenih plastenkah itd.,« pove Štukelj.

Pojasni tudi, da je dolžnost komunalnih delavcev, da za seboj počistijo odpadke, ki se raztresejo ob samem natovarjanju na vozilo, ne pa tudi tistih, ki jih občani brezbrižno razsujejo okoli zbirnih posod. »Ni problem, če so odpadki primerno zapakirani v vreče, ampak žal je še vedno veliko takšnih, ki jim je nakup vrečk za odpadke odveč. Želimo biti korektni, ampak žal moramo biti tudi kritični. Takšni ekstremni odkloni se pojavljajo predvsem v večstanovanjskih naseljih. Očitno je med njimi še veliko takšnih prebivalcev, ki jim je urbana kultura bivanja nekolikotuja,« meni Štukelj.

O BRSKANJU ROMOV PO SMETEH

O brskanju po zabojnikih, kjer prednjačijo zlasti Romi, pa Štukelj pravi: »To je tisti del žalostne zgodbe, ki se še vedno dogaja, kljub blaginji, ki jo kot družba dosegamo. To ni problem, ki bi ga lahko uredili z občinskimi odloki, čeprav je tudi to jasno zapisano. Gre za vprašanje socializacije določenih skupin ljudi, v kar pa bo morala tudi družba kot celota še pošteno zagristi.«