B. B./arhiv DL

Zaloška civilna iniciativa, ki si je naložila nalogo, da med nastajanjem gospodarske cone ne bo dopuščala škodljivih vplivov na bivanjsko okolje ljudi treh vasi, ne stoji križem rok, nedavno so se na njihovo pobudo iniciatorji sešli s predstavniki zaloške opekarne in straške občinske uprave.

“Kakor je firma neurejena videti od zunaj, opekarna sproža vrsto vprašanj, zato smo želeli priti do podatkov, kaj je zdaj njen predmet poslovanja in ali bodo načrtovani posegi v prostor neprijazni do okolja in ljudi,” pravi Franc Plut, eden od pobudnikov civilne iniciative.

“Dobili smo pojasnilo, da bo razvoj firme temeljil na izdelavi lesnih sekancev, pri čemer si želijo nastanka večjih toplarn v bližini, kar bi zmanjšalo njihove stroške. S sicer lepim predavanjem, katerega poudarek je bil na ekološki plati, seveda nismo bili zadovoljni, na veliko dodatnih vprašanj pa smo dobili odgovore, brez ene same podkrepitve s kakim dokumentom.”

B. B./arhiv DL

Založane je zanimalo, kako je s sortiranjem odpadkov. To je trenutno ena glavnih dejavnosti opekarne, sortirajo pa vse, kar jim pripeljejo. Gre za pravcato reciklažno središče, delo teče pod milim nebom na dvorišču, voda v tla in podtalnico sceja nesnago z ostanki olj, barv, kovin in še česa; ali so na odtokih nujni lovilci, ni mogoče preveriti.

“Na lepe besede, da je vse urejeno in podprto s potrebnimi dovoljenji, pa ne padamo,” pravi Plut. Zato je težko verjeti zagotovilu, da opekarna sčasoma ne bo spet nekakšna sežigalnica; to je že bila nekoč, ko so v opeko vžigali galvanski mulj in stekleno volno, v pečeh pa je končalo še marsikaj drugega.

Pojasnila, kako zdaj skladiščijo galvanske mulje, ki vsebujejo težke kovine, Založani niso dobili, enako ne glede zdrobljene opeke, polne neprimernih sestavin, z njo pa posipavajo teniška igrišča. “Naša bojazen, da bo na območju opekarne sčasoma nastalo tehnološko smetišče, ki bo s škodljivimi snovmi onesnaževalo zrak in podtalnico, po pogovoru ni nič manjša,” pravi Plut. “Zaradi zdajšnje dejavnosti opekarne je zelo povečan promet, nekako pa se zapira prostor med firmo in železniško progo, zato bodo težave pri izgradnji infrastrukture za gospodarsko cono; bojimo se, da ceste skozi vasi ne bodo razbremenjene.”

Da opekarji ne bi začeli s kako res škodljivo dejavnostjo, se Založani nadejajo pomoči nedavno sprejetega občinskega odloka o začasnih ukrepih za zavarovanje prostora med urejanjem gospodarske cone. “Od občine bomo zahtevali, da zaščiti naše pravice! Njene strokovne službe morajo doseči, da enostranska dejanja opekarjev ne bodo izključujoča za druge, ki bodo v ekološko občutljiv prostor hoteli vnesti ustrezne dejavnosti,” pravi Franc Plut in dodaja, da je prostor, v katerega sodijo, za ljudi in okolje povsem neškodljive, le določene dejavnosti, mogoče hitro nepopravljivo degradirati.

“Tega pa ne bomo dopustili, zato bomo terjali vpogled v vso dokumentacijo o poslovanju opekarske firme, vključno s preverjanjem na upravni enoti. Ne bodo nas odpravili zlahka, črno na belem hočemo videti njihove razvojne načrte ter gradbeno dokumentacijo z vsemi dovoljenji, da lahko delajo to, kar že ali šele bodo počeli.”