Naša zemlja brez gensko spremenjenih rastlin?
Pod mogočno, več kot petsto let staro lipo, ki je simbol slovenstva, je Nestrankarska lista iz Šentjerneja, ki jo v Občinskem svetu zastopa Stanislav Bregar, včeraj pripravila novinarsko konferenco z zanimivimi temami: predstavitvijo pobude za določitev območjih brez gensko spremenjenih rastlin (GSR), pobude za poziv dolenjskim šolam za vključitev v ukrep sheme šolskega sadja ter obuditvijo spomina na dogodke pred 180 leti, ko so Turki v Gorenjem Vrhpolju napadli stražarnico.
Seveda je bila največ pozornosti deležna prva tema o GSR, saj je Slovenija z nedavno sprejetim Zakonom o soobstoju GSR s preostalimi kmetijskimi rastlinami postala ena od 16 držav EU, ki ima zakonsko urejeno to področje. Pri nas zdaj gojimo le gensko spremenjeno koruzo MOM 810.
A kot je poudaril Stane Bregar, 14. člen zakona daje možnost, da se kmetje odločijo, da ne bodo pridelovali take hrane. »GSR so velika nevarnost za zdravje ljudi, in če nam je kaj mar za prihodnje rodove, se je treba upreti pritiskom, da bi GSR vnesli v naš prostor,« je dejal Bregar in opozoril na pomen kvalitetne, zdrave prehrane, pomembne tudi za razvoj turizma. Dolenjskim občinam tako dajejo pobudo za akcijo, v kateri bi kmetom oz. nosilcem kmetijskih gospodarstev predlagali, da na podlagi sprejetega zakona sklenejo pisni dogovor o območjih, na katerih se ne bo pridelovalo GSR. Kmetijstko ministrstvo bi na koncu izdalo odločbo, kje se prideluje gensko nespremenjena hrana. Član Državnega sveta Rastislav Reven, je opozoril na negativne plati uvedbe GSR, ravno tako tudi Bojan Kekec, ki je povedal, da je problem predvsem ta, da škodljivi učinki GSR na človeka niso raziskani, »in človek posega v stvari, ki v naravi niso mogoče, in jim ni dorasel.« GSR po javnomnenjskih raziskavah nasprotuje slovenska javnost, a vendar je Slovenija tem rastlinam pustila odprto pot, za razliko od Nemčije in Francije. Zato pobudniki upajo na pomoč slovenskih občin, da dobi varovanje okolja in zdravje ljudi prednost pred finančnim interesom peščice agro-kemičnih monopolistov. Od dolenjskih županov sta se novinarske konference udeležila le škocjanski župan Anton Zupet in šentjernejski v. d. direktor občinske uprave Milan Jakše, ki sta podprla predstavljeno pobudo.
Stane Bregar je predstavil tudi pobudo – poziv dolenjskim šolam za vključitev v ukrep sheme šolskega sadja, ki z uredbo sveta Evropske zveze in Vlade RS pomeni pomoč pri pospeševanju porabe sadja in sveže zelenjave v prehrani osnovnošolcev. Gre za breplačen dodatni obrok, ki bo prispeval k bolj zdravi prehrani naših najstnikov, ki so vse prepogosto predebeli. Ta hrana naj bi bila iz integrirane ali ekološke pridelave in sicer lokalnih pridelovalcev. Kvota EU za Slovenijo je 400 tisoč evrov, kar pomeni, da ne bo zadostovalo za vse slovenske osnovne šole, ampak le za kako tretjino. To pomeni, naj pohitijo, saj je rok za prijavo do 29. septembra oz. do porabe denarja!
Berite brez oglasov
Prijavljeni uporabniki Trafike24 berejo stran neprekinjeno.
Še nimate Trafika24 računa? Registrirajte se
