MiM/arhiv DL

##IMAGE-3307473##

V Dolenjskem muzeju v Novem mestu so danes predstavili lansko delovanje in program za tekoče leto. Predvsem zaradi lani odprte nove stalne razstave Arheološka podoba Dolenjske je za muzejem najuspešnejše leto doslej, je na današnji novinarski konferenci ocenil direktor Dolenjskega muzeja Zdenko Picelj.

Po njegovih besedah so lani zaključili večletno nalogo postavitve nove stalne arheološke razstave Arheološka podoba Dolenjske, dokončali so sanacijo najstarejše muzejske stavbe oziroma Križatije, uspelo jim je urediti nove depojske prostore in v njih preseliti muzejsko gradivo, nadaljevali so z arheološkimi izkopavanji na Kapiteljski njivi, sanirali objekte na Bazi 20 v Kočevskem Rogu in priredili niz razstav.

Med njimi je Picelj opozoril na obeleženje treh obletnic, 15-letnice smrti prvega arheologa Dolenjskega muzeja in nestorja novomeške arheologije Toneta Kneza, 110-letnice rojstva olimpionika in novomeškega rojaka Leona Štuklja ter na 50-letnico odprtja avtomobilske ceste Ljubljana-Zagreb.

Z 22 zaposlenimi so lani na vseh področjih muzejskega dela presegli načrte, minulo leto pa je za muzej predstavljalo največji finančni zalogaj. Imeli so največji proračun v zgodovini muzeja, ki je presegel milijon evrov, kljub temu pa so finančno leto zaključili pozitivno, je povedal.

Država je v lanski muzejski proračun prispevala dobrih 69 odstotkov, lokalna skupnost 16 odstotkov, muzej pa je zagotovil ostalo, kar je zneslo 150.000 evrov. Največji del denarja so namenili za postavitev stalne arheološke razstave, katero je Mestna občina Novo mesto podprla v dobri polovici, ministrstvo za kulturo s 17 odstotnim deležem oziroma s 66.000 evri, skoraj enkrat več oziroma dobrih 28 odstotkov pa je prispevalo dolenjsko gospodarstvo.

Lani je muzej obiskalo nekoliko manj ljudi kot predlani, kar Picelj pripisuje nekaj mesečnemu zaprtju stare stalne arheološke razstave in zaprtju gostinskega objekta na Bazi 20 v tako imenovanem spominskem Mačkovem domu.

Obisk je upadel za slabo petino, muzej je skupaj izdal nekaj nad 26.000 plačljivih in brezplačnih vstopnic, obrazstavne muzejske programe pa je obiskalo dodatnih 8000 ljudi. Skupaj je muzej pripravil 35 prireditev in več kot 130 delavnic. Od junijskega odprtja je razstavo Arheološka podoba Dolenjske obiskalo skoraj 5.000 ljudi.

Muzej namerava letos nadaljevati z arheološkimi raziskavami na novomeški Kapiteljski njivi, za katere pa nima uradno zagotovljena denarnega vira. Po Picljevem pojasnilu ministrstvo za kulturo lani za njih ni predvidelo denarja, po ustnem zagotovilu pa naj bi izkopavanja podprlo z drugačnim načinom financiranja kot doslej, česar pa še niso dorekli.

Rešitev vprašanja si Picelj obeta od obiska nove kulturne ministrice Majde Širca v Novem mestu, do katerega naj bi predvidoma prišlo v marcu, v vsakem primeru pa bo po predlogu proračuna novomeška občina za izkopavanja zagotovila enak znesek kot lani oziroma 7.000 evrov. Če državnega denarja ne bo, potrebovali bi še 45.000 evrov, bodo izkopavanja nadaljevali zgolj z občinsko podporo in v okrnjeni obliki, je dejal.

V Dolenjskem muzeju bodo letos med dvanajstimi priredili dve lastni razstavi, predstavitev industrijske keramike v sklopu projekta 1. slovenskega trienala keramike Unicum, in razstavo ob 110-letnici rojstva novomeškega rojaka Božidarja Jakca. Konec leta bodo izdali 400-stranski dvojezični katalog razstave Arheološka podoba Dolenjske, njegovo izdajo pa je v celoti oziroma s 30.000 evri podprlo ministrstvo za kulturo, je povzel Picelj.