Muzejski krti spet na Kapiteljski njivi
Ta mesec se je na Kapiteljski njivi na Marofu nad Novim mestom pod vodstvom arheologa Boruta Križa iz Dolenjskega muzeja začel drugi del letošnjih arheoloških izkopavanj. Delo poteka na 31. gomili (30 so jih v minulih letih že izkopali), ki so jo natančno locirali že med julijskim izkopavanjem. Sodi v starejšo železno dobo, v čas med osmim in četrtim stoletjem pred našim štetjem.
Sicer so do zdaj izkopali okoli 20 halštatskih grobov. V njih so odkrili predvsem predmete iz lončevine, kovinskih, steklenih in jantarnih predmetov pa je nekoliko manj. Našli so kar nekaj steklenih jagod, ki standardno sodijo v okvir dolenjske halštatske kulture, precej je tudi bronastih zaponk. Zanimivo pa je, da je na mestu izkopavanja zelo malo moških grobov, tako da orožja (sulic, sekir ...) ni veliko. Grobovi so večinoma ženski, pa tudi kar nekaj otroških je. Borut Križ je potožil, da jim je tempo dela narekovalo vreme in dodal, da bodo kopali še prihodnji mesec, kajti na vsak način bi radi izkopali celotno gomilo.
Da je Kapiteljska njiva bogato arheološko nahajališče, je bilo znano že konec 19. stoletja, ko so se gomile še poznale na površini; danes pa se ne vidijo več, predvsem zaradi oranja. Zemlja sicer še skriva veliko zanimivih oziroma vrednih skrivnosti. Borut Križ in sodelavci (namestnica izkopavanja Petra Stipančič, restavratorja Miha Jakopčič in Simon Bobnar) bi, če bodo finančna sredstva normalno pritekala, radi končali izkopavanja na Kapiteljski njivi v naslednjih petih letih. Strokovnjaki so namreč ugotovili, da bodo vsi predmeti, ki jih še skriva zemlja (ležijo zelo plitvo), zaradi različnih dejavnikov najkasneje čez 20 let povsem uničeni oziroma jih enostavno ne bo več.
Ekipa, ki izkopava, je zaposlena v Dolenjskem muzeju, kar pomeni, da so razmeroma poceni, denar pa potrebujejo le za kopače vrhnje plasti zemlje. To pa so trenutno študentje Blaž Orač, Marko Vovko, Sandi Zupančič in Rok Komes. Vsi bodo prihodnji mesec nehali sodelovati, ker se jim v Ljubljani začne študij, Roku na arheologiji. Denar muzej potrebuje še za restavriranje izkopanin. Borut Križ se je še posebej zahvalil Mestni občini Novo mesto, ki vsa leta podpira izkopavanja in po obljubah naj bi bilo tako tudi v bodoče. Slabša pa je pomoč države. Do zdaj so nekaj dobili iz tako imenovanega kulturnega tolarja, za naprej pa jim je sedanji minister za kulturo že dal vedeti, da naj nanj ne računajo.
Delo arheologov pa ni samo natančno, ampak je tudi nevarno. Na območju Kapiteljske njive so imeli med drugo svetovno vojno svoje oporišče italijanski vojaki, ki so s topništvom pokrivali kar precej Dolenjske. In zato so arheologi doslej odkopali že kar nekaj ročnih in minometnih granat (uničil jih je regijski pirotehnik), pa tudi italijanskih čelad, bajonetov ter praznih nabojev.
Križ pravi, da bodo svoje delo opravili, le če bo križ z vremenom, se lahko zadeva zavleče.
Berite brez oglasov
Prijavljeni uporabniki Trafike24 berejo stran neprekinjeno.
Še nimate Trafika24 računa? Registrirajte se
Pogovor z Borutom Križem
