B. D. G.

##IMAGE-2291386##

Cilj podjetnika je hiter odziv in kakovostna rešitev strankinega problema. Veselje do dela in uspeh sta garancija njegovega razvoja, hkrati pa se mora zavedati, da samo pehanje za denar tega ne prinese, je v pogovoru za STA menil Radko Luzar, direktor šentjernejskega podjetja L-Tek Elektronika, dolenjsko-posavske gazele 2013.

Kriza, državne spodbude in podpora niso pogosto med vašimi besedami. Namesto teh raje poudarjate lastne moči, znanje, prilagajanje, kakovost in poslovne povezave.

Točno tako. Podpora je pogosto tudi potuha, saj kar država po eni strani podpira in subvencionira, s tem to po drugi uničuje. Pomoč je najlažja rešitev. Če ti dajo denar, tvoj trud ni več potreben. Če je tvoja pot lažja, potem iščeš podobne poti, ki se pogosto izkažejo na neprave.

Po vaših besedah sklepam, da ste leta 1994, ko ste ustanavljali L-Tek Elektroniko, začenjali popolnoma sami in brez državne pomoči ter ste tako rekoč samorastnik.

Kot inženir elektronike sem svojo pot začel v šentjernejskem podjetju Iskra Upori, ki je leta 1991 končalo v stečaju. Kot vodja razvoja sem takrat pristal na zavodu za zaposlovanje in reči moram, da je bilo takratno gospodarsko stanje dosti težje od današnjega. Podjetja so skoraj čez noč ostala brez poslov in povsod so se vrstili stečaji. Država je bila še mlada in o kakšni pomoči ni bilo govora. Postaviti si se moral na lastne noge ter verjeti v lastne zamisli. Podjetništvo je bila takrat zame tudi edina možna izbira.

Verjetno pa brez vsake pomoči le ni šlo?

Začel sem tako rekoč iz nič. Imel pa sem srečo, da sem še med svojim študentskim praktičnim delom v nemškem Siemensu spoznal kolega, ki mi je, ko sem se znašel na razpotju, predstavil različne možnosti in omogočil prvi posel. Potem se je vse, korak po koraku, počasi začelo razvijati. Njegova pomoč je bila zame in za začetek mojega podjetja ključna. Predvsem pa je bila njegova pomoč dragocena v tem, da sem doživel miselni preskok in pristal trdno na tleh.

Kaže, da se vam je to obrestovalo, saj ste se, kot ste navedli, z nekaj manj kot 60 zaposlenimi v zadnjih petih letih pri kazalcih rasti ustavili pri indeksu 393. Večino svojih izdelkov izvozite, lani ste ustvarili 5,2 milijona evrov prihodka in dodana vrednost na zaposlenega pri vas znaša 44.000 evrov na delavca. Hkrati ste le 10-odstotno zadolženi, napovedujete pa tudi širitev proizvodnje.

V kriznem obdobju konkurenca slabi, hkrati pa je to ob dobrem gospodarjenju v preteklosti čas novih možnosti in izzivov. Naše podjetje deluje kot utečena ekipa, izhajamo pa pretežno iz domačega kadra. Iščemo med mladimi in drugimi, ki jih to delo zanima oz. so zanj sposobni in imajo potrebno znanje. Pomaga tudi, če so navdušenci nad elektroniko. Naših strokovnih delavcev tudi ne plačujemo pretirano, pomembno je, da se na delu dobro počutijo in da imajo možnost izobraževanja. Poudariti moram, da se je v letih našega delovanja okoli mene zbrala resnično dobra in zanesljiva ekipa.

Kateri so vaši glavni izdelki?

To so različne elektronske komponente. Nekaj smo jih razvili sami, tehnologijo za večino naših izdelkov pa smo dobili od drugod. Vendar je pomembneje, da smo večino svojih izdelkov razvili v sodelovanju z našimi partnerji. Dodali smo svoje znanje in veščino, ker je lasten marketing za nas, ki delujemo na obrobju države, predrag, pa jih tržimo prek njihovih poslovnih povezav. Naš največji partner je britanska multinacionalka ARM, naše izdelke pa je najti marsikje po svetu.

Omenili ste osebne povezave, ki so vam omogočile prve posle. Kako pa naj ravna nekdo, ki teh nima?

Menim, da je to danes lažje, kot je bilo v času mojih podjetniških začetkov. Sodobna komunikacijska orodja, ki jih takrat še ni bilo, so zelo dober pripomoček, veliko pa je odvisno tudi od medsebojnih oz. pristnih medčloveških odnosov. Teh se ne sme nikoli zanemariti. Sam sem se, denimo, veliko naučil od tujih in starejših, bolj izkušenih kolegov.

Na primer?

Že prehod iz socializma v kapitalizem ter demokracijo ni bil enostaven. Večina si nas je demokracijo predstavljala tako, da nekaj dobiš, brez da bi kaj dal. V resnici pa gre za veliko večjo odgovornost, kot smo jo bili vajeni pred tem. Za prilagajanje povpraševanju ter hkratni hiter odziv. In ravno glede tega je Slovenija idealna. Njeno gospodarstvo pa bi moralo pretežno temeljiti na malem podjetništvu, ki se je sposobno hitro prilagajati. Po mojem mnenju je prihodnost Slovenije v malem podjetništvu in ne v čakanju na konec krize. Saj po tej ne bo več, kot je bilo pred njo. Ta čas je minil. Država bi za to morala podpirati malo podjetništvo, vendar tako, da mu postavi enake pogoje, kot veljajo v tujini. Ne pa, da mu daje denar. Sposoben podjetnik bo ovire, ki jih bo srečal na svoji poti, sam preskočil. Če je slab, pa je boljše in manjša škoda, da podjetje takoj zapre.

Vaše mnenje se močno razlikuje od tožb, ki prihajajo iz različnih zbornic in gospodarsko-menedžerskih krogov. Kako to?

Sam na zadeve gledam drugače. Ne predstavljam si, da ti nekdo da denar in ti vse olajša, hkrati pa sam ne storiš ničesar. Kje je tukaj rezultat? Jaz ga ne vidim. Tudi priseganje na stalno rast je nenaravno. Krompir ne more biti vsako leto za desetino debelejši. Kam to vodi? Vse to hlastanje po rasti ne more obstati in ne vodi nikamor. To, kar govorijo ekonomisti, enostavno ne drži. Na primer, v našem podjetju ne načrtujemo, koliko bomo zrasli letos ali prihodnje leto. To nas pravzaprav niti ne zanima. Meni kot lastniku podjetja ni toliko za dobiček, denar in kakšen avto vozim. Zadovoljen sem že s tem, da je naše podjetje zanesljiv partner, čedalje boljše in da se razvija. Ekonomisti ter najeti direktorji so seveda zavezani uspehu in načrtom. Če teh ne uresničijo, pa je njihova prva beseda katastrofa. Ali ni boljša preprosta kmečka logika, ki veli, da je važno, da svoje delo opraviš dobro, pošteno in s čisto vestjo. Če pa preživiš z dobičkom, tem bolje. Ko sem bil na pogovorih v Avstriji, so mi tam povedali, da če se bom boril le za denar, tega ne bo. Ta pride sam in je posledica dobrega dela. Stranke pa od tebe pričakujejo, da ga opraviš dobro in za pravo ceno. Če skleneš tak krog, potem veljaš za zanesljivega partnerja. V L-Tek Elektroniki se tega tudi držimo.

Kako je z odločanjem v vašem podjetju? Kako se lotevate te strani poslovanja?

Kot lastnik bi lahko o vsem v podjetju odločal sam. A tega ne počnem niti pri najmanjših odločitvah. Odločamo vsi skupaj, saj smo tako vsi odgovorni. Tako imam tudi sam več časa za svoje delo, hkrati pa gre za splet oz. sinergijo idej. Tako ni vsiljenih idej, posledica tega pa je dobro opravljeno delo. Tako je tudi naziv območne gazele naš skupni dosežek.

Kaj pa prihodnost? Kaj napovedujete?

Kakšnih velikih načrtov si nismo zastavili. Kot kaže sedaj in glede na v zadnjih letih okrepljeni razvoj bomo našo proizvodnjo povečali. Načrtujemo tudi nekaj novih izdelkov, ki bodo zahtevali širitev, ki jo bomo izvedli zgolj na račun svojih rezerv in brez bančnih posojil. Namreč v našo strategijo sodi tudi neodvisnost ob bank. Toliko kot imaš, lahko tudi zapraviš. Tako je tudi v tujini in to je to.