Arhiv Štajerskega Tednika

Silažna koruza za bioplinarne se je letos pokazala kot donosen posel. Vsaj na Dravskem polju je tako, saj so se tam številni kmetje odločili za tovrstno prodajo.

Seveda tisti, ki silaže ne potrebujejo za prehrano svojih živali ali pa imajo koruze preveč oziroma so jo že posejali s ciljem, da jo bodo kasneje prodali za energijo. Robert Širec iz Cirkovc se je odločil, da bo vezni člen med kmeti in bioplinarnami, zato je začel odkupovati silažno koruzo.

Do 1.800 evrov za hektar

»Lastnik njive nima nobenega drugega dela, kot da nas pokliče, mi najprej ocenimo kakovost pridelka, nato pa pridemo s kombajni, požanjemo koruzo in jo odpeljemo v svojo deponijo, kjer jo dobro potlačimo,« razlaga. »Na deponiji bomo zbrali, siliranje gre namreč h koncu, med 10.000 in 15.000 ton silažne koruze. Cena za hektar koruze je letos do 1.800 evrov, rok plačila je 30 dni, v tem času so bili vsi poplačani, večina celo prej.«

Nekaj silaže bodo kupili pohorski kmetje, ki jim koruze letos primanjkuje, velika večina pa bo končala v bioplinarnah. »Največja kupca sta bioplinarni v Vučji vasi in Dobrovniku, odkupuje tudi Arnuš z Destrnika, medtem ko bioplinarni v Sobetincih in Ormožu za zdaj nista bili aktualni.«

Ideološko vprašanje

Širec bo prihodnji teden začel tudi odkupovati koruzo za zrnje, kajti tudi za koruzni šrot so zainteresirani v bioplinarnah. »Pogoji odkupa bodo enaki kot pri silaži. Ker smo tako finančno kot prostorsko omejeni, lahko zrnja odkupimo do največ 3.000 ton. Tu je pa še ena težava, in sicer so kmetje v začetku leta sklenili pogodbe z odkupovalci za nizke cene. Zdaj so cene seveda višje, a jih vežejo pogodbe.«

Prodaja koruze za energijo je že pred časom burila duhove o etičnosti takega početja. »Živimo pač v tržni ekonomiji, kjer vse narekujeta ponudba in povpraševanje,« pravi ptujski kmetijski svetovalec Ivan Brodnjak.

Preberite več v Štajerskem Tedniku