Profimedia

Povprečno slovensko gospodinjstvo vsak teden zavrže več kot dva kilograma hrane, od tega skoraj kilogram še povsem užitne, je pokazala raziskava o nastajanju odpadne hrane in ravnanju z njo v gospodinjstvih, ki jo je izvedlo Ministrstvo za okolje, podnebje in energijo.

Takšna količina pomeni približno dva nepojedena obroka na gospodinjstvo oziroma skoraj en obrok na osebo na mesec. V denarnici se to pozna kot izguba do pet evrov na teden. Če seštejemo vsa gospodinjstva v Sloveniji, so številke še bolj zgovorne: vsako leto konča v smeteh na tisoče ton hrane in več deset milijonov evrov.

Visok odstotek bioloških odpadkov

Za merjenje sta bili uporabljeni dve metodi: sortirna analiza bioloških odpadkov (BIOO) in vodenje kuhinjskega dnevnika odpadne hrane. Da bi upoštevali sezonske vplive na nastajanje odpadne hrane, je ministrstvo raziskavi izvedlo v jesensko-zimskem in spomladansko-poletnem obdobju.

Rezultati sortirne analize BIOO, preračunani na letni ravni, so pokazali, da je 24 odstotkov odpadne hrane bioloških odpadkov. V odpadni hrani, zbrani med analizo, je bilo užitnega dela 22,5 odstotka, neužitnega pa 76 odstotkov, medtem ko je bilo zapakirane, neuporabljene ali delno uporabljene hrane 1,4 odstotka.

Rezultati vodenja kuhinjskega dnevnika pa so pokazali, da gospodinjstvo v povprečju ustvari 2,177 kilograma odpadne hrane na teden oziroma 0,652 kilograma na posameznega člana. Nekaj več kot tri petine odpadne hrane (61,2 odstotka) je bilo neužitne, skoraj dve petini (38,8 odstotka) pa užitne.

Profimedia

Med živili, ki so končala v smeteh, je bilo največ zelenjave (31,9 odstotka), sadja (22 odstotkov), mesa in mesnih izdelkov (8,1 odstotka) ter kruha in pekovskih izdelkov (8 odstotkov). Gospodinjstva več kot polovico nastale odpadne hrane (51,9 odstotka) prepustijo javni službi zbiranja komunalnih odpadkov, preostalo pa obdelajo zunaj javnega sistema ravnanja z odpadki, na primer v hišnem kompostniku, z odvajanjem v kanalizacijsko omrežje ali kot krmo za živali (48,1 odstotka).

Tovrstne raziskave so pomembna dopolnitev obveznemu poročanju

Izvedene raziskave so pomemben dodatni podatkovni vir za nacionalno metodologijo merjenja količin odpadne hrane. Zagotavljajo kakovostne in zanesljive podatke o nastajanju odpadne hrane ter ravnanju z njo v gospodinjstvih.

Zbrano količino BIOO izvajalci gospodarske javne službe zbiranja komunalnih odpadkov sicer letno poročajo v skladu z zahtevami Uredbe o odpadkih. Poleg podatka o deležu odpadne hrane med BIOO pa metoda sortirne analize BIOO zagotavlja tudi podatek o deležu užitnega in neužitnega dela odpadne hrane.

Trajnost

Ali telefon lahko odvržemo med mešane odpadke?

»Ločevanje med užitnim in neužitnim delom odpadne hrane je ključno za načrtovanje ukrepov za zmanjšanje odpadne hrane,« poudarja Tanja Bolte, generalna direktorica Direktorata za okolje. »Poleg tega nam metoda vodenja kuhinjskega dnevnika omogoča vpogled v odpadno hrano, ki je obdelana zunaj javnega sistema ravnanja z odpadki, in omogoča analizo sestave odpadne hrane ter vzrokov za njeno nastajanje.«

Učinkovito oblikovanje ukrepov preprečevanja ali zmanjšanja odpadne hrane ter za spremljanje napredka pri doseganju zastavljenih ciljev je mogoče le s kakovostnimi podatki, poudarjajo na Ministrstvu za okolje, podnebje in energijo.

Profimedia

Uporabnost zbranih podatkov

Na evropski ravni je februarja 2025 doseženo soglasje o zavezujočih ciljih za zmanjšanje odpadne hrane do leta 2030 naslednje: vsaj 10 odstotkov v proizvodnji in predelavi ter 30 odstotkov na prebivalca v prodaji na drobno, gostinstvu, storitvah in gospodinjstvih. »Za Slovenijo bodo rezultati teh raziskav pomembni ne le za izboljšanje nacionalne metodologije, temveč tudi kot podpora pri izpolnjevanju evropskih zavez in oblikovanju prihodnjih politik ravnanja z odpadno hrano,« poudarja Tanja Bolte.

10 nasvetov za manj zavržene hrane:

1. Naredite tedenski jedilnik

Vnaprej načrtujte obroke in napišite seznam sestavin, ki jih res potrebujete. Tako se izognete impulzivnim nakupom.

2. Kupujte manj, a pogosteje

Namesto velikih tedenskih nakupov raje večkrat skočite v trgovino po sveže sestavine. Hrana bo imela manj možnosti, da se pokvari. Preden greste v trgovino, porabite vse, kar imate, in razmislite, kaj potrebujete. Pišite sezname in ne kupujte »neumnosti«.

Profimedia

3. Shranjujte pametno

• Mlečne izdelke in meso dajte v hladnejše dele hladilnika (zgoraj ali zadaj).
• Sadje in zelenjavo ločite (npr. jabolka pospešujejo zorenje).

4. Redno preverjajte zaloge

Organizirajte hladilnik in shrambo po sistemu najprej noter - najprej ven. Starejše izdelke postavite spredaj.

5. Uporabite ostanke kreativno

• Zelenjavne olupke in stebla spremenite v jušno osnovo.
• Suh kruh uporabite kot krušne drobtine ali praženec.
• Ostanki mesa ali zelenjave so odlični za omlete, rižote ali enolončnice.

6. Zamrzujte pravočasno

Sveže meso, kruh, sadje ali zelenjavo zamrznite, preden se pokvarijo. Označite vrečke z datumom zamrzovanja.

Trajnost

Top triki, s katerimi prihranite pri nakupu živil

7. Poučite se o oznakah »porabiti do« in »uporabno najmanj do«:

• Porabiti do = varnostni rok (po tem hrana ni več varna).
• Uporabno najmanj do = kakovost (po datumu je hrana še vedno užitna, če ni pokvarjena).

8. Nakupujte nepakirano, če je možno

Vzemite le toliko riža, testenin, oreščkov ali sadja, kolikor potrebujete - tako zmanjšate presežke.

9. Realno prilagodite porcije

Kuhajte toliko, kot boste pojedli. Če skuhate več, shranite v posodice za naslednji dan.

10. Določite »dan ostankov«

Enkrat na teden pripravite obrok samo iz tega, kar imate v hladilniku. To je lahko zelo ustvarjalno in zabavno.

· Trajnost

Staro je zlato: popravljalnica, ki vrača življenje napravam