V Črnomlju so danes pripravili predstavitev Uredbe o vodovarstvenem območju za vodna telesa vodonosnikov za črnomaljsko, metliško in semiško občino, ki je bila po večletnih usklajevanjih končno sprejeta letos poleti. Pripravljavci uredbe z ministrstva za okolje in prostor ter strokovnih podlag za uredbo z Geološkega zavoda Slovenije in Kmetijskega inštituta Slovenije so prisotne seznanili z vsebino uredbe in razlogih za varovanje vodnih virov. Govorili so o tem, katera območja so vključena v vodovarstvena območja in zakaj ter kakšne bodo posledice pri kmetovanju na teh območjih.

Vodovarstvena območja bo po novi uredbi obdelovalo 470 belokranjskih kmetij, od tega 88 kmetij na najožjem vodovarstvenem območju, ki ima največji vpliv na kakovost vode. Vendar pa so gostje zagotovili, da za tiste, ki so bili že doslej vključeni v različne ukrepe in so kmetovali po pravilih dobre kmetijske prakse, drastičnih sprememb ne bo. Novo uredbo pa so morali sprejeti, saj so prej veljali zastareli občinski odloki, sprejeti v osemdesetih in devetdesetih letih prejšnjega stoletja.

Prisotni so pričakovali tudi pojasnila glede gnojenja z bioplinsko gnojevko. A so bili razočarani, ko so izvedeli, da so jim prišli iz Ljubljane podat pojasnila le glede vodovarstvene uredbe in da niso pristojni tolmačiti uredbe o digestatu, ker je ne poznajo.