Kmetijski ukrepi, ki so zgolj lepotni popravki
Najprej so o aktualnih kmetijskih temah razpravljali člani sveta ptujskega kmetijsko-gozdarskega zavoda, nato pa so o odnosu slovenske družbe do kmeta in kmetijstva govorili z župani in direktorji kmetijskih zadrug v Spodnjem Podravju.

Politika se norčuje
Člani sveta zavoda so se tudi tokrat dotaknili težav kmetov s pridobivanjem kmetijskih zemljišč, na katere že dolgo opozarjajo. Njegov predsednik Milan Unuk je dejal, da že primerjava, koliko zemlje obdelujejo kmetijske gospodarske družbe in koliko kmetje, vse pove. »One obdelujejo velike komplekse, kmet pa običajno precej razdrobljena zemljišča, kar dviguje stroške pridelave. Poleg tega slišimo delniške družbe, ki seveda zaradi takih razmer pridelajo veliko več hrane kot zasebni sektor, govoriti: 'Če nas boste ukinili, bo Slovenija lačna.' Pozabiti pa ne smemo še dejstva, da je država, kajti sklad kmetijskih zemljišč je zame država, začela odkupovati kmetijska zemljišča po 100-odstotno višji ceni. Kako naj temu konkuriramo kmetje, kaj lahko naredimo, kakšne možnosti sploh še imamo?«
Karmen Sedek Pučnik pa je menila, da so kmetijske gospodarske družbe uspešnejše tudi zato, ker jih spodbuja država. »Številke kažejo, da kmetje delamo z izgubo, zato vas sprašujem, ali je sploh še smiselno, da nadaljujemo.« Debato je zaključil Franc Obran, prepričan, da so vse razprave brezpredmetne brez uspešne in konkretne kmetijske politike. »Toliko se je govorilo o novi zakonodaji s področja kmetijskih zemljišč in sklada kmetijskih zemljišč, a dvomim, da prinaša učinkovite spremembe za kmete. Kot zdaj kaže, bom lahko do prvih hektarjev državne zemlje prišel čez deset let, ko bom star 80. Kaj mi bo takrat obdelovalna zemlja? To so še vedno samo lepotni popravki, še vedno se vse dela v korist delniških družb, zemljiška politika pa se norčuje iz nas.«
Preberite več v Štajerskem Tedniku
Berite brez oglasov
Prijavljeni uporabniki Trafike24 berejo stran neprekinjeno.
Še nimate Trafika24 računa? Registrirajte se