Svet24
© 2025 SVET24, informativne vsebine d.o.o. - Vse pravice pridržane.

Kmetijska zbornica: Najlažje je s prstom kazati na kmeta


Senka Dreu
3. 4. 2021, 21.12
Deli članek
Facebook
X (Twitter)
Kopiraj povezavo
Povezava je kopirana!
Deli
Velikost pisave
Manjša
Večja

Izjava, da se najmanj 20 odstotkov mesa prašičev proda brez uradnih evidenc, torej na sivem trgu, ki jo je na nedavni »mesni konferenci« podal agrarni ekonomist Aleš Kuhar, je močno pretirana, pravijo na KGZS.

1617282812_cg_prasicereja.jpg
Arhiv Štajerskega Tednika

Prepričani so namreč, da je bilo na konferenci tej temi namenjene preveč pozornosti, kar so podprli tudi s številkami. Zavedajo se, da je slovenska prašičereja zašla v resne težave, saj se je stalež prašičev v zadnjih dvajsetih letih z dobrih 650.000 zmanjšal na 240.000.

To pripisujejo prestrukturiranju prašičerejskega sektorja, v katerem so se zaprle mnoge velike farme, hkrati pa se je preoblikovala tudi domača kmečka reja. Samooskrba s prašičjim mesom je postopno upadala, na policah pa se je znašlo vse več mesa iz uvoza.

Je domači zakol res takšen problem?

Zavedajo se, da problem sivega trga ni nepomemben. Že pred več kot desetimi leti so od ministrstva zahtevali ukrepanje na to temo, a doslej brez uspeha. »Se pa ne strinjamo s predstavljenim podatkom, da na sivem trgu konča okrog 140.000 prašičev. Leta 2019 je bilo v Sloveniji zaklanih nekaj več kot 330.000 prašičev, od tega jih je statistika zajela slabih 260.000. Razlika je 70.000 in ne 140.000 živali, pomeni pa zakol za lastno uporabo na kmetijah. Je domači zakol živali res tako velik problem, kot menijo nekateri, da ogroža verigo s prašičjim mesom, ali gre za pretiravanje?«

Preberite več v Štajerskem Tedniku


© 2025 SVET24, informativne vsebine d.o.o.

Vse pravice pridržane.