“Žal visoke odkupne cene jabolk minulo jesen niso bile posledica dobre tehnologije ali izboljšanja prehranjevalnih navad potrošnikov, temveč predvsem velikega izpada pridelka zaradi pozebe v Vzhodni Evropi,” opozarja Andreja Brence, specialistka za sadjarstvo pri KGZ Novo mesto. Prepričana je, da takih cen to leto ne bo več mogoče dosegati.

Tako so lansko sadjarsko leto zaznamovale najnižje prodajne cene sadja iz prejšnje sezone, najvišje jesenske prodajne cene pridelka iz jeseni 2007, ena najtoplejših zim, ena najtoplejših in najbolj sušnih pomladi ter eno najzgodnejših obiranj.

Prav veliko povpraševanje po jabolkih minulo jesen je pokazalo, da so poslovne povezave med odkupom in pridelavo v Sloveniji zelo trhle. Zaradi povečanega povpraševanja so slovenska jabolka potovala na vse konce Evrope, zato slovenski sadjarji nimajo ciljnih trgov in ne morejo vedeti, katere sorte in kakšne količine pridelka so prave.

Posavje je ena od treh sadjarsko najpomembnejših regij v Sloveniji. Po registru intenzivnih nasadov je tu 610 od skupno 3.100 ha slovenskih nasadov jablan, poleg tega pa še 75 ha breskev, 86 ha hrušk, dva ha češenj, po en ha sliv in malin ter 55 ha od skupno 100 ha slovenskih nasadov jagod. Kot ugotavlja Brencetova, so obnove nasadov v Posavju le delno popravile starostno strukturo jablanovih nasadov.

Sadjarji so nasade obnovili (v Posavju v sezoni 2006/2007 skupaj 52 ha) s tržno zanimivimi sodobnimi sortami. Večino obnov so opravili s pomočjo nepovratnega denarja za naložbe v sadjarstvo, do katerega pa je še vedno težko priti. Sadjarji danes praktično ne postavljajo več novih nasadov brez protitočnih mrež. Brencetova pravi, da sadovnjake obnavljajo tisti, ki imajo dobro tehnologijo in utečene prodajne poti in ki so sposobni vlaganj, saj morajo sami financirati 60 do 70 odst. vrednosti naložbe. Na splošno pa ocenjuje, da je v posavskih nasadih dobra tehnologija, da pridelovalci spoštujejo tehnološko disciplino ter da dosegajo povprečne hektarske donose, ki močno presegajo slovensko povprečje.

Vseeno pa pred sadjarji, tudi posavskimi, ostajajo številna odprta vprašanja, o katerih pišemo že vrsto let. Prvo v vrsti je povezanost, ki je še vedno ni, drugo so obnove in pridobivanje podpor za naložbe, nato tehnološka disciplina, pa izbor primernih sort, morda preusmeritev v ekološko pridelavo. Vse to so hkrati tudi vprašanja, o katerih so posavski sadjarji spregovorili včeraj in še danes na tradicionalnem strokovnem srečanju v Artičah.