Osebni arhiv

Gozdovi pokrivajo skoraj 60 odstotkov površine Slovenije. Po uradnih podatkih se je sečnja v zadnjih letih povečevala, vendar še vedno ne dosega dopustnega po gozdnogospodarskem načrtu. Ali je takšno stanje dobro izhodišče za to, da se poveča raba lesa kot energenta zaradi zdajšnje energetske krize?

»Takšno stanje je gotovo lahko podlaga, da bi se v neki meri posek v Sloveniji povečal. Ob tem pa naj takoj opozorim, da smo leta 2011 pripravili akcijski načrt za povečanje konkurenčnosti gozdno-lesne verige v Sloveniji do leta 2020, ki ga je vlada sprejela leta 2012. Tam je opredeljeno aktivno gospodarjenje z gozdovi, kar pomeni, da je naš cilj napredek po celotni gozdno-lesni verigi. Če bi posekali več lesa in ga več namenili lesnopredelovalni industriji, bi pri tem nastalo tudi več ostankov, ki bi jih lahko uporabili za pridobivanje energije za ogrevanje.
Drug pomemben vidik ustvarjanja lesne biomase pa je nega gozdov. Ugotavljamo, da je veliko neskladje med tem, koliko nege bi bilo treba opraviti in koliko je lastniki dejansko opravijo. Na letni ravni se izvede samo okoli 40 odstotkov načrtovanih negovalnih del.«

Kaj so razlogi za takšno stanje?
»V Sloveniji je 413 tisoč lastnikov gozdov, kar pomeni, da imamo razdrobljeno gozdno posest, velik vpliv na opuščanje nege pa ima tudi strošek tega opravila. Če si lastnik izračuna, da je zaslužek s sekanjem in spravilom drobnega lesa iz gozda premajhen ali pa ga sploh ni, se za takšna dela ne odloča. To pa je izjemna škoda za gozd. Z nego gozdov vplivamo na to, da vzpostavimo mešanost in stabilnost gozdov, ker odstranjujemo les nižje kakovosti, najlepša drevesa pa ostajajo in v zreli dobi dajo največji ekonomski izplen za lastnika. Če bi torej nego podvojili ali potrojili, bi pridobili veliko nekakovostnega lesa, ki bi ga v današnjih razmerah lahko porabili za energent.«

Ali ima država spodbude ne le za sajenje novih dreves, ampak tudi za nego gozda, da bi se potem lastnikom gozdov izračun, o katerem govorite, izšel?
»Naše ministrstvo namenja letno za obnovo, nego in varstvo gozdov okrog milijon in 300 tisoč evrov. S tem kolačem skušamo prepričati lastnike k izvedbi takih del. Zakaj? Ker imamo od gozdov korist vsi, lastnik, ki bo prodal les, od ekološke in socialne funkcije pa imamo koristi še vsi drugi, če ob tem spomnim samo na nabiranje gob.«

Niko Časar

Bi se dalo ta znesek pomoči povečati glede na trenutne razmere, povezane s cenami energentov?
»Ob denarju, ki ga za nego gozdov namenja država, je pomembno tudi zavedanje lastnikov, da s tem naredijo dobro predvsem zase in za svoj gozd. Vsak skrben gospodar pogleda, kaj bo za njim ostalo. Gospodarjenje z gozdom ni enoletno, ampak večdesetletno delo, in prizadevanja zdajšnjih lastnikov bodo koristila zanamcem, sinovom ali vnukom. Če so nam očetje zapustili gozd v dobri kondiciji, imamo tudi neko moralno zavezo, da še sami zanj poskrbimo.
Na drugi strani pa tudi pričakujem, da se bodo lastniki gozdov organizirali in pristopili do tistih, ki nimajo strojev ali so starejši in dela v gozdu več ne zmorejo opravljati. Prepričan sem, da bi se s takšnim pristopom ter ob zdajšnji rasti cen drv in sekancev račun moral iziti.«

Ob prizadevanjih za zeleni preboj v preteklih letih se je vprašanje lesa kot energenta puščalo ob strani. Zdaj pa smo se znašli pred dilemo, ali je les, ki je sicer naravni in obnovljiv vir energije, okolju prijazen energent.
»Pri kurjenju lesa nedvomno nastajajo izpusti v zrak, toda sodobni kotli imajo več kot 90-odstotni izkoristek. Današnje in sodobne peči veliko manj obremenjujejo okolje, kot je bilo to prej.
Ampak ob tem povejmo še enkrat. Mi ta zeleni preboj vidimo predvsem v tem, da bo povečana raba lesa nadomeščala surovine, ki zelo obremenjujejo okolje, kot so plastika in nekateri gradbeni materiali, ki potrebujejo mnoga leta, da se razgradijo. Les tudi uskladišči veliko ogljika, tako v gozdovih kot v stavbah in drugih lesnih proizvodih, na koncu pa se ga da uporabiti še kot energent.«

V dokumentu Strategija umne rabe lesne biomase za energetsko rabo je v uvodu zapisano, da je treba odvračati ljudi od uporabe kakovostnega lesa v energetske namene. Ali bi lahko pri tem priporočilu nekoliko popustili glede na zdajšnjo situacijo? Ne nazadnje kakovostni les daje veliko več energije kot slab in skupaj z dobrimi kurilnimi napravami manj obremenjuje ozračje.
»Odločitev glede namena je prepuščena trgu in lastniku. Zakaj? Če bi bila cena za drva boljša kot za hlodovino, se lastnik običajno odloči za boljšo možnost. Na to država težko vpliva. Smo v Evropski uniji, kjer velja prosti pretok blaga, ljudi in kapitala. Prav tako ne verjamem, da bi neka regulacija imela pozitivni učinek. Kvečjemu negativnega, saj bi lastniki sekali manj in čakali, da omejitve minejo. Mislim, da je treba dobro razmisliti, kakšne ukrepe sploh sprejemati. Vsekakor je še najbolj učinkovito to, da podpiramo lesno industrijo, da se čim več posekanega lesa doma tudi predela. Kajti pri tem nastajajo ostanki, ki se lahko predelajo v sekance, lesne pelete ali brikete.
V Sloveniji vsekakor imamo dovolj lesa tako za lesnopredelovalno industrijo kot za ogrevanje.«

Nataša Juhnov

Ali država pripravlja ukrepe, s katerimi bi dodatno krepila predelavo lesa, katere zadnji člen so stranski produkti, uporabni za energetsko oskrbo?
»Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano je že pred dobrim letom pozvalo ministrstvo za gospodarstvo k ponovni vzpostavitvi te gozdno-lesne verige, a o teh procesih se moramo pogovarjati vsi, od lastnikov gozdov do potrošnikov. Težko pa si zamišljam neki razvoj in vlaganja, če ne vemo, kakšne težave imajo lastniki gozdov oziroma kaj je tisto, zaradi česar bi bili ti pripravljeni več delati. Spodbujanje sečnje je še vedno treba videti v luči tega, da sekamo samo 60 odstotkov tega, kar bi lahko po načrtu. Ob tem poudarjam, da povečana sečnja ne pomeni, da gozdovom škodujemo, kot bi morda kdo mislil.
Naj povzamem nekaj dejstev: v Sloveniji letno priraste 8,7 milijona kubičnih metrov lesa, po gozdnogospodarskih načrtih lahko posekamo 7,2 milijona kubičnih metrov. Po lanskih podatkih smo posekali malo več kot štiri milijone. Še vedno torej imamo močno akumulacijo lesa in gozd še zmeraj opravlja vse svoje funkcije.«

Ti podatki veljajo na nacionalni ravni, toda gozdnatost in stanje gozdov sta po regijah različna. Kakšno je stanje pomurskih gozdov, ki jih sami kot Prekmurec tudi dobro poznate?
»V nižinskem delu ob reki Muri je gozdnatost komaj 20-odstotna, ima pa takšen gozd izjemno ekološko in socialno funkcijo. V gričevnatem delu, torej na Goričkem in v delu Slovenskih goric, pa imamo območja, kjer je gozdnatost 60-odstotna. Kaj to pomeni v lesni masi? Letno v pomurski regiji priraste okoli tri milijone kubičnih metrov lesa, kar se sliši spodbudno. Po načrtu bi lahko posekali dva milijona, a je realizacija milijon in štiristo tisoč kubičnih metrov.«

Ali je dovoljen golosek?
»V Sloveniji je golosek prepovedan že od leta 1947, lahko pa se izvaja samo, če je z načrtom predvideno obnavljanje gozda oziroma je že nastavek za mlad gozd. Ta naš pristop smo leta 2021 predstavili tudi direktorju generalnega direktorata Evropske komisije za okolje, ki je bil nad tem ob svojem terenskem obisku pri nas navdušen. Na to sonaravno gospodarjenje z gozdovi smo ponosni in to nam kot izjemno priznava tudi Evropska komisija.
Mislim, da smo tudi prva država v EU, ki bo imela center za promocijo sonaravnega gospodarjenja z gozdovi, odprt bo 14. oktobra v Radljah ob Dravi.«

Osebni arhiv

Če se vrneva k lesu kot energentu za oskrbo gospodinjstev. Lahko z njim blažimo nastalo draginjo?
»Draginja nedvomno je, raste pa tudi cena drv. V tem trenutku je za gospodinjstva, ki nimajo svojega gozda, težava še v tem, da ponudniki drv teh nimajo več v zalogi. To je problem, kajti vemo, da če bomo drevo posekali danes, bomo dobili vlažna drva, ki bodo dala malo toplote. Že stara modrost nas uči, da je drva treba pripravljati vsaj leto prej.«

Država je tudi lastnica gozdov in v preteklosti so si ljudje lahko sami v njih pripravljali drva, s tem da so negovali gozdove ali pospravljali vrhovje. Ali lahko država ponudi ljudem na podoben način neko kvoto lesa za drva?
»S slovenskimi gozdovi od leta 2016 gospodari podjetje Slovenski državni gozdovi (SiGD). Verjamem, da v skladu z letnim načrtom in odobrenim posekom upoštevajo vse cilje, ki naj bi se upoštevali pri gospodarjenju z gozdovi in so določeni z zakonom. Mislim, da bodo v tem okviru naredili vse, kar je v njihovi moči.
Seveda pa se ob tem postavlja vprašanje, kdo bi, če bi izdali dovolilnico za izvajanje čiščenja ali pripravo drv v državnih gozdovih, odgovarjal v primeru morebitne poškodbe. Zavedati se moramo, da se pri delu v gozdu letno smrtno ponesreči od 12 do 15 ljudi. Tu ne bi bilo nobenega opravičila, da smo zaradi neke socialne stiske nekomu dovolili opravljanje teh del. To je ovira, da bi sistem, kot je nekoč bil in ki se ga tudi sam spomnim, ponovili. Zagotovo pa SiGD ostankov že sedaj ne pušča v gozdu, ampak pridejo na trg, po mojih informacijah prodaja tudi drva. A več o tem, kako se odzivajo na spremenjene okoliščine, bi lahko povedali oni sami.«

Ali imate informacijo, ali druga ministrstva pripravljajo kakšne razpise oziroma ukrepe z namenom, da bi spodbudili zamenjavo starih kurilnih naprav z novimi?
»Za zdaj teh informacij nimamo, vprašanje o tem bi bilo treba postaviti ministrstvu za okolje in infrastrukturo.
Naloga našega ministrstva namreč je, da bo v sodelovanju z lastniki gozdov prispevalo k temu, da bo čim več lesne mase za energijo prišlo na trg. Če bo torej več sečnje, bo več lesa za lesnopredelovalno industrijo, ob tem pa ga bo več tudi za energetsko oskrbo. In tu je naša naloga, ki jo bomo zagotovo opravili.«

Niko Časar

Začela se je tudi sezona gobarjenja in nabiranja kostanja, kar v gozd privablja številne obiskovalce. Ali imajo občutek, da ima gozd lastnika?
»Nekateri se tega zavedajo in bodo nabrali dva kilograma gob ali kostanjev, kot tudi dopušča zakon. Imamo pa tudi obiskovalce, ki za to, da bi hitreje nabrali več kostanja, lomijo veje in odnesejo s seboj polne vreče. Gozdarska inšpekcija to preverja in bo takšne odklone tudi letos ustrezno sankcionirala.«

V Pomurju je vse bolj priljubljeno tudi kolesarjenje po gozdovih. Kakšno stališče ima do tega vaše ministrstvo?
»Ministrstvo podpira rekreacijo in okolju primeren turizem, tako tudi kolesarjenje, ki se izjemno hitro razvija. Marsikateri lastnik gozda ali župan pa se je že obrnil na nas zaradi težav, ki jim jih povzroča kolesarjenje čez drn in strn. To je slabo za naravo in za gozd ter je tudi v nasprotju z zakonom o gozdovih. Po tem zakonu so edino gozdne ceste tiste, ki jih lahko uporabljajo nelastniki gozdov. Zunaj gozdnih cest je promet prepovedan, razen za lastnike gozdov. Ker pa smo razmišljali o tem, kako vendar omogočiti razvoj tudi takšnega turizma, smo v območnih načrtih, ki jih bo vlada sprejela predvidoma še letos, opredelili območja, kjer se tudi gozdne vlake lahko uporabljajo za kolesarjenje in ježo s konji. A to samo tam, kjer se o tem dogovorijo lastnik gozda, lokalna skupnost in Zavod za gozdove.
Imeli smo že razgrnitve štirinajstih dolgoročnih gozdnogospodarskih načrtov, v katerih smo označili območja, ki so primerna za razvoj kolesarjenja. Če bodo ti načrti sprejeti, bodo občine videle, kje se gozdne prometnice lahko uporabijo za razvoj turizma oziroma kolesarjenja. Nikakor pa ni dopustno, da si, kot nas obveščajo nekateri lastniki, nekdo v gozdu kar naredi skakalnico za kolesa.«