Gregorjev sejem je prvi pomladanski kmetijski sejem, ki je v 23. letih obstoja pridobil nacionalen pomen. Svoja vrata odpira v petek, 10.3.2017 ob 10.00 uri in bo potekal vse do nedelje, 12.3.2017 na Grabnu v Novem mestu. S svojo vsebino in spremljevalnim dogajanjem je sejem pomemben akter prenosa znanja, inovacij v kmetijstvu in promocije slovenskih pridelovalcev. Še zlasti slednjemu letos posveča posebno pozornost, saj je vodilna tema sejma: »Lokalna pridelava hrane je najboljša izbira!«. Že od samega začetka je organizator sejma KZ Krka.

»V duhu nosilne teme sejma bi obiskovalce še posebej povabili v šotor »Domače. Najboljše!«, kjer se predstavljajo lokalni pridelovalci in izdelki domače obrti. Tukaj najdete pridelke dolenjskih in belokranjskih kmetov, domače mesnine, pekovske in mlevske izdelke, domača olja, medene in mlečne izdelke ter izdelke rokodelcev,« je o Gregorjevem sejmu 2017 povedal Aleš Pavlin vodja sejma KZ Krka, in dodaja: »Tudi letos se na Gregorjev sejmu predstavlja preko 200 razstavljavcev na kar 23.000 m2 razstavnih površin.«.

V zadnjih letih je zanimivost sejma tudi bogat spremljevalni program. Ob številnih nastopajočih, sejem ponuja izobraževalne vsebine, kot je »Babičina shramba in kuhna«, kjer bo v soboto v živo pripravljal avtohtone dolenjske jedi kuharski mojster Robert Gregorčič, v nedeljo pa Restavracija ZNC. Vrtičkarji bodo lahko prisluhnili predavanju strokovnjakinje za zelenjadarstvo Miše Pušenjak, si ogledali vzorčne cvetoče pomladne vrtove, otroci obiskali razstavo domačih živali in vrtnarski kotiček. V sodelovanju s TIC-em Novo mesto si lahko obiskovalci v prireditvenem šotoru ogledajo razstavo naravnih in kulturnih lepot Novega mesta in Dolenjske.

Gregorjev sejem že 5 leto zapored odpira svoja vrata tudi za dolenjske šole in vrtce, katerim je namenjen poseben sejemski dan in sicer petek, 10.3.2017. Tudi letos je prijavljenih okrog 200 otrok. Zanje KZ Krka organizira gledališko predstavo, iskanje skritih točk na sejmu, odkrivanje kmetij, domačih pridelkov in živali. Tako kot vsako leto, jim tudi letos vstopnino KZ Krka podari.

KZ Krka po dolgih letih poslovala pozitivno

»Po dolgih letih negativnega poslovanje je KZ Krka v letu 2016 poslovala pozitivno. Tekoče poslovanje je sicer še vedno negativno, je pa zadruga odprodala poslovne nepremičnine, ki zadrugi predstavljajo breme, reprogramirala in sanirala obveznosti do banke in dobaviteljev, kar bomo nadaljevali tudi v letu 2017,» je poslovanje zadruge predstavil Anton Prus, v.d. direktor KZ Krka, ki je svojo dolžnost nastopil v februarju 2017. Zadruga KZ Krka, ki združuje 291 članov in ima sklenjene pogodbe s 400 kooperanti, je v letu 2016 ustvarila 26,5 milijonov evrov skupnih prihodkov 8,4 % manj kot leta 2015. Glavna vzroka za padec prihodka sta zaprtje nekaterih nedonosnih trgovin in zmanjšanje odkupnih cen kmetijskih izdelkov. Je pa zadruga zaradi zmanjševanja števila zaposlenih povečala dodano vrednost na zaposlenega je znašala 28.738 evrov, kar je 54 % več kot preteklo leto. »Zelenjavi je od v letu 2016 padla odkupna cena za 8 %, cene za mleko so bile pa tako nizke, da pridelovalci niti stroška proizvodnje nismo pokrili.« dodatno pojasnjuje predsednik zadruge KZ Krka Matjaž Brezovar.

KZ Krka je pomemben oskrbovalec z lokalno hrano, saj so lani odkupili 3.000 ton sadja in zelenjave, 4.000 glav živine in skoraj 20 mio litrov mleka. »Na vprašanje kmetijstva v prihodnosti je težko odgovoriti, saj se stanje na trgu nenehno spreminja, kar otežuje preživetje tako zadrugi, kot pridelovalcem,« je pritrdil težki situaciji v kmetijstvu še predsednik nadzornega odbora KZ Krka Pavel Vidic, in dodal: »Prihodnost vidim predvsem v povezovanju in skupnem dogovarjanju vseh vključenih za isto mizo. Pridelovalci bomo morali stopiti skupaj in ustvariti zgodbo ki daje prepoznavnost KZ Krki in slovenskemu kmetijstvu. Sicer smo zelenjadarji v Sloveniji zadnja leta povezani v okviru zelenjadarske verige, vendar je vedno težje dobiti posluh tistih, ki so odgovorni za stanje kmetijstva v Sloveniji.« Veliko izgubo tako za pridelovalce in zadrugo predstavljajo neodkupljeni proizvodi. Veliko pridelka slabše kakovosti se zavrže, kar pridelovalcem in odkupovalcem prinaša izgubo. Priložnost za razvoj in višanje dodane vrednosti v kmetijstvu zagotovo predstavlja predelava.

Mnogo problemov podeželja se rešuje s pomočjo zadruge: tukaj so številna delavna mesta, ohranja se kulturna krajina, tipična podoba podeželja, tradicionalne recepture in izdelki, da ne govorim o samooskrbi Dolenjske z lokalno hrano. Kmetje potrebujejo zadrugo. Zadruga bo temelj dolenjskega in belokranjskega kmetijstva tudi v prihodnje, le da mora skupaj s pridelovalci delovati bolj povezano, bolj podjetno in bolj konkurenčno v slovenskem prostoru.

Naj zadiši po pomladi in dobri pridelovalni sezoni. Skupaj jo začnimo z največjim spomladanskim kmetijskim sejmom v Sloveniji - Gregorjevim sejmom!