Da je Dolenjska železnica še iz časa cesarja Franca Jožefa, torej iz časa Avstro-Ogrske, je šala, ki že dolgo kroži med Dolenjci in Belokranjci. Pa to ni šala. Res je. Dejansko vse naprave, s katerimi železničarji urejajo promet na novomeški železniški postaji, so iz 19. stoletja, tudi tiri, predori, mostovi in vse drugo je tako, kot je bilo takrat, ko je leta 1894 na Dolenjsko pripeljal prvi vlak.

Že zdavnaj za v muzej

Kot da dvajsetega stoletja ne bi bilo, tako je na dolenjski železniški progi, na kateri so se od odprtja do danes zamenjali le vlaki, ki jih ne ženejo več parne lokomotive, a niso zaradi tega nič kaj hitrejši, vse drugo nespremenjeno. Pred kratkim je tudi na Dolenjskem začel voziti modro-beli Stadlerjev dizelski vlak, ki na sodobnih tirih zmore hitrosti do 140 km/h, če ga poganja elektrika, tudi do 160, a na zastareli dolenjski železniški progi ne gre več kot 60 km/h, na kakšnem bolj ravnem odseku mogoče 70.

Dolenjska železniška proga, ki je nekoč povezovala Karlovec, Belo krajino in Dolenjsko z Ljubljano in belim svetom, danes pa vlaki vozijo le še do Metlike, je dobesedno muzejski eksponat. Strokovni sodelavec Slovenskih železnic Robert Brunskole, ki vodi in nadzira železniške postaje in železnico od Metlike do Mirne Peči, pravi, da je stanje dolenjske železnice danes dejansko tako, kot je bilo v času Franca Jožefa.

»Novomeška železniška postaja je unikatna, nikjer na svetu nimajo enakega zavarovanja. Čeprav so naprave izdelane v 19. stoletju, še vedno delujejo brezhibno. Nobena sodobna naprava ne bi zdržala toliko časa. Vse že zdavnaj sodijo v muzej, vendar nič ne kaže, da jih bodo v kratkem tja tudi odpeljali,« pravi Brunskole in dodaja, da si želi še med svojim službovanjem dočakati posodobitev dolenjske železnice: »Če bi vlak od Črnomlja do Ljubljane pripeljal v eni uri, kar bi bilo mogoče, če bi bila njegova potovalna hitrost 120 km/h, bi bil konkurenčen. Tudi če bi potovanje trajalo eno uro in pol, bi ljudje raje potovali z vlakom kot z avtobusom ali osebnim avtomobilom, saj te vlak pripelje v središče Ljubljane in se s tem izogneš tudi gneči na vpadnicah. A to na taki železnici, kot jo imamo zdaj, ni mogoče.«

Nekaj se le premika

Dolenjski župani zahtevajo sodobno dvotirno progo in električne vlake in menijo, da načrt za nadgradnjo dolenjske proge v okviru priprave državnega prostorskega načrta ni dovolj ambiciozen.

Nekaj je torej že na papirju, ob prenovi se bo rušil novomeški predor in tudi novomeški železniški most, obstaja ideja o mestnem vlaku. A o tem podrobneje v današnji novi, tiskani številki Dolenjskega lista.