VŠ Grm Novo mesto

Ponudila je celovit pregled izzivov in priložnosti sodobne kmetijske logistike: od zgodovinskih prometnih poti in matematičnega modeliranja, do novih evropskih regulativ, izobraževanja mladih ter tehnoloških inovacij, ki spreminjajo kmetijsko prakso.

Konferenco, ki je gostila raznolike predavatelje iz Slovenije in tujine in ki je s prispevki ponudili celovit pogled na izzive in razvojne smeri sodobne kmetijske logistike, so organizirali Visoka šola za upravljanje podeželja Grm Novo mesto, Fakulteta za industrijski inženiring, Fakulteta za organizacijske študije, Fakulteta za informacijske študije ter Rudolfovo – Znanstveno in tehnološko središče Novo mesto.

VŠ Grm Novo mesto

Konferenco je slovesno otvorila dekanja Visoke šole za upravljanje podeželja Grm Novo mesto izr. prof. dr. Lea-Marija Colarič-Jakše, v pozdravnem nagovoru pa sta se ji pridružila tudi  Janez Pirc, direktor  Kmetijsko gozdarske zadruge Ribnica in dr. Niki Brili iz Rudolfovega – Znanstvenega in tehnološkega središča Novo mesto.

Doc. dr. Alenka Divjak (Grm Novo mesto – Center biotehnike in turizma) se je osredotočila na prostor med Alpami in Panonijo, ki je že v antiki predstavljal pomembno prometno povezovalno območje. Prikazala je, kako so skozi ta prostor potekale ključne trgovske in vojaške povezave ter poudarila, da razumevanje zgodovinskih prometnih smeri omogoča boljše razumevanje sodobnih prometnih in razvojnih usmeritev. Opozorila je tudi na trajen pomen prometnih koridorjev za razvoj podeželja.

Doc. dr. Tit Turnšek (Visoka šola za upravljanje podeželja Grm Novo mesto) je predstavil uporabo difuzijskih modelov pri razumevanju dinamike različnih sistemov. Na primerih razširjanja bolezni, toka informacij in vedenjskih vzorcev je prikazal, kako matematični modeli omogočajo boljše načrtovanje, napovedovanje ter optimiziranje procesov v kmetijstvu. Poudaril je, da je povezovanje matematičnih pristopov z naravoslovnimi in družbenimi procesi ključno za razvoj sodobnih kmetijskih praks.

VŠ Grm Novo mesto

Mag. Pija Soršak z Univerze v Mariboru, Fakultete za logistiko, je predstavila vpliv evropskega mobilnostnega svežnja na prevoze z lahkimi gospodarskimi vozili. Osredotočila se je na rezultate obsežne ankete med slovenskimi prevozniki, ki kažejo na pričakovano zmanjšanje fleksibilnosti prevozov, večje stroškovne pritiske in prilagoditve logističnih tokov. Poudarila je, da bo ključni izziv prihodnjih let iskanje ravnotežja med varnostjo, pravičnostjo in operativno učinkovitostjo ter opozorila na izrazita razhajanja med odzivi posameznih podjetij.

Doc. dr. Marko Šestan z Medicinske fakultete Univerze na Reki je predstavil logistične izzive pri transportu majhnih laboratorijskih živali. Opozoril je na občutljivost teh vrst prevoza, ki zahtevajo strogo regulirane pogoje (temperatura, prezračevanje, osvetlitev) ter natančno dokumentacijo, še posebej pri čezmejnem transportu. Izpostavil je tudi visoke stroške specializiranih prevozov ter poudaril, da lahko že majhne napake pri transportu negativno vplivajo na dobrobit živali in veljavnost raziskovalnih rezultatov.

Študenti Visoke šole za upravljanje podeželja Grm Novo mesto – Ana Saje, Zala Legan, Aleksandar Sekulić in Anže Gramc – so predstavili ključne rezultate projekta Green Youth Employability, in sicer izsledke iz delavnic iz Bolonije o pravični trgovini, globalnih trendih, pomenih trajnostnih življenjskih navad in zdravem življenjskem slogu. Poudarili so pomen zelenih kompetenc za mlade ter opozorili, da bodo prihodnje družbene in okoljske spremembe zahtevale celostno razumevanje pravičnosti, odgovornosti in medgeneracijskega sodelovanja.

VŠ Grm Novo mesto

Gašper Mlakar z Rudolfova – Znanstvenega in tehnološkega središča Novo mesto je predstavil napredne robotske sisteme za obiranje sadja. Podrobno je prikazal tri ključne tehnološke rešitve – SlopeHelper, sistem letečih robotov Tevel in robot BERRY – ter pojasnil, kako avtomatizacija zmanjšuje odvisnost od sezonske delovne sile in omogoča bolj predvidljivo ter podatkovno podprto pridelavo. Obenem je opozoril, da je pri določenih kulturah človeško obiranje zaradi natančnosti in občutljivega časovnega okna zrelosti še vedno težko nadomestljivo.

Marko Janković iz Beograda (Udruženje Agrodron, Srbija) je predstavil uporabo dronov v sodobnem kmetijstvu, pri čemer se je osredotočil na prednosti dronov pri kartiranju, multispektralni analizi, nadzoru rasti pridelkov, spremljanju živine ter avtomatiziranih aplikacijah gnojil in semenskega materiala. Poudaril je, da droni prispevajo k večji energetski in časovni učinkovitosti ter opozoril, da digitalizacija postaja ključna kompetenca sodobnega kmetijskega sektorja.

Konferenca je ponudila celovit pregled zgodovinskih, analitičnih, regulativnih in tehnoloških vidikov logistike ter spodbudila razpravo o smernicah, ki bodo v prihodnjih letih oblikovale razvoj kmetijstva.

Visoka šola za upravljanje podeželja Grm Novo mesto