Profimedia

A kljub velikim pričakovanjem odziva tako rekoč ni bilo. V pol leta so te olajšave uveljavili le trije zaposleni.

V uradu za Slovence v zamejstvu in po svetu sicer ne zbirajo natančnih podatkov, koliko izseljenih Slovencev in njihovih potomcev se vrne v domovino. Opažajo pa, da se jih največ vrne iz Evrope, predvsem iz Nemčije, Španije in Velike Britanije. Zadnji večji val vračanja so leta 2019 spodbudile nezavidljive razmere v Venezueli, ko se je od tod s pomočjo države v okviru repatriacije vrnilo okrog 170 Slovencev in njihovih potomcev. V močno povezani slovenski skupnosti v Argentini znajo medtem postreči s podatkom, da se je v zadnjih letih v Slovenijo vrnilo več kot 300 slovenskih družin.

Kdo ju lahko koristi?

Zmanjšanje dohodnine: komu je namenjena posebna osebna olajšava za nove rezidente

Beg možganov pa je drugačen problem. Ljudje, šolani v Sloveniji, radi »pogledajo čez plot« in tako svoje znanje odnesejo v tujino. A kako jih prepričati, da bi se vseeno vrnili in znanje, ki so ga pridobili v slovenskem učnem sistemu, obogateno z izkušnjami z delom v tujini, izkoristili doma?

Sa.R.

Olajšava, ki ne deluje

Tako je Slovenija v začetku letošnjega leta uvedla posebno davčno olajšavo za tako imenovane nove rezidente, s katero želi privabiti domače, a tudi tuje visoko usposobljene kadre. Vlada je takrat poudarjala da gre za enega ključnih razvojnih ukrepov iz paketa davčnih sprememb, sprejetega konec leta 2024.

Olajšava sicer pomeni, da se novim rezidentom prizna znižanje dohodnine v višini sedmih odstotkov bruto plače. »Uporabijo jo lahko tisti povratniki ali tujci, ki niso starejši od 40 let in vsaj dve zaporedni leti pred tem niso bili slovenski davčni rezidenti ter imajo zagotovljeno plačo najmanj v višini dvakratnika povprečne plače. Ugodnost se lahko uporabi največ pet let zapored,« so takrat povedali na vladi.

Davčne spremembe

Olajšava za podjetnike: vlada predlaga dvig limita za normirance

Ti mladi strokovnjaki bi bili seveda pomemben del dodane vrednosti našega gospodarstva in bi tako podjetja lažje prihajala do vrhunskih kadrov. Minister za finance Klemen Boštjančič je ob sprejemu še izpostavil, da bo država s tem orodjem postala privlačnejša za strokovnjake, ki jih gospodarstvo nujno potrebuje.

A kaj, ko pravega odziva do zdaj ni bilo. Na finančni upravi potrjujejo, da so v več kot pol leta od začetka veljavnosti olajšave zanjo zaprosili le trije zaposleni.

Kljub želji in nujnosti zaposlovanja višje izobraženega kadra pa se birokratski postopki niso posebej poenostavili ali skrajšali, pravi učinki teh oziroma dejanski odzivi bi se lahko poznali šele čez nekaj let.

Na ministrstvu za finance namreč dodajajo, da je ukrep mišljen dolgotrajno, selitev v drugo državo in sprememba rezidentskega statusa zahtevata svoj čas. Vseeno so dvomljivci vse glasnejši. Čeprav je premier Golob že dejal, da ukrep deluje in da so podjetja, ki se pri zaposlovanju zanašajo na tujce, z njim zadovoljna. A podatki finančne uprave govorijo drugače.

Profimedia

Gospodarstvo ni zadovoljno

Med večjimi kritiki je gospodarstvo, na gospodarski zbornici na primer poudarjajo, da v praksi še niso zaznali primera zaposlitve, kjer bi bila olajšava uporabljena.

»Ukrep je diskriminatoren, saj velja le za nove rezidente, ne pa tudi za domače mlade strokovnjake v isti starostni skupini. Takšna ureditev spodbuja Slovence, da se najprej odselijo, nato pa se vrnejo in šele takrat izkoristijo ugodnost. Ob tem se pojavlja vprašanje, ali doma vzgojeni kadri niso enakovredni tujim,« se sprašujejo na GZS.

Davki, carina in trošarine

Furs uvaja novost: Tole priporoča uporabnikom

Že ob pripravi zakona so predlagali tudi znižanje zahtevanega praga plače za uveljavitev olajšave, saj menijo, da je ta postavljen previsoko in dostopen le omejenemu številu ljudi. Prav tako so bili že ob nastanku do zakona kritični v državnem svetu in na novelo zakona o dohodnini izglasovali veto, vendar je državni zbor zakon nato ponovno potrdil.

Je domača mladina vredna manj?

Olajšava je le eden izmed dveh podobnih ukrepov, že leto prej je bila uvedena posebna olajšava za mlade do 29. leta, ki jo uporablja več kot 120.000 zavezancev. V tem primeru gre za precej bolj množično sprejet ukrep, ki posameznikom znižuje davčno osnovo za 1300 evrov letno.

Primerjava kaže, da je zadnja rešitev za nove rezidente precej manj dostopna in tudi manj privlačna. Čeprav jo vlada predstavlja kot dolgoročno naložbo v razvoj države, gospodarstvo opozarja, da bo težko dosegla zastavljene cilje, če bo izključujoča do domačih mladih strokovnjakov in hkrati preveč birokratsko zahtevna.

Za mnenje smo seveda povprašali tudi mladega Jako Perovška, Slovenca, ki zadnjih šest let dela v Nemčiji na področju vesoljskih tehnologij. Povedal nam je, da je v tujino odšel v iskanju pustolovščine, ki jo je ponujal evropski magistrski študij vesoljskih znanosti in tehnologij. Pot ga je najprej zanesla na Švedsko, zdaj pa dela in živi v Nemčiji, kjer na univerzi v Bremnu dela na projektu zasnove in izgradnje naprave, ki jo bodo poslali v vesolje.

Stroški v tujini so visoki

»Moja plača je trenutno določena po lestvici za javne uslužbence v znanosti in je nižja kot v vesoljski industriji, vendar zadovoljiva in za slovenske razmere visoka. Stroški življenja v Nemčiji znašajo manj kot tretjino neto plače, v drugih mestih, kot sta Berlin ali München, pa je precej težje. Veliko se prevozim s kolesom in ne potrebujem avtomobila, s tem sem se znebil visokih stroškov vzdrževanja, ki je v Nemčiji precej višje kot v Sloveniji. Tudi na drugih področjih je življenje dostikrat dražje,« je povedal Perovšek.

In dodal, da čeprav so v Sloveniji plače nižje, hrana v domovini pogosto ni cenejša kot v Nemčiji, a bi se vseeno rad vrnil domov. »Glavni razlogi za vrnitev so prekrasna narava, družina ter prijatelji. Če mi bo uspelo najti zanimivo in solidno plačano delo, ki bo izpopolnjujoče in kjer bodo dobri medsebojni odnosi, se bom z veseljem vrnil. Tudi podporni družbeni sistemi, kot sta zdravstveni in izobraževalni, so v Sloveniji kljub vsem hibam še vedno razmeroma kakovostni,« meni Perovšek.

Kljub temu da se marsikateri mladi, ki je okusil življenje v tujini, vseeno želi vrniti v domovino, se za ta korak le težko odločijo. Tako ne preseneča, da je do zdaj olajšavo uveljavila le omenjena peščica posameznikov, če pa bo ukrep res kaj prispeval k vračanju slovenskih talentov in privabljanju tujih strokovnjakov, bo pokazal čas. Zato do nadaljnjega ostaja le mrtva črka na papirju brez pravega učinka.