Profimedia

Marsikateri študent ob pogledu na svoje nakazilo na računu pomisli, da je to vse, kar je delodajalec plačal zanj. Ko podjetje plača opravljeno delo, mora poleg zaslužka poravnati še dodatne prispevke in dajatve.

Zbrani denar se namenja pokojninam, zdravstvu, štipendijam, študentskim domovom in celo delovanju študentskih organizacij. To pa še ni vse – od 1. julija 2025 se je tem dajatvam pridružil še prispevek za dolgotrajno oskrbo.

Novi prispevek v praksi

Prispevek za dolgotrajno oskrbo (PDO) se obračunava po stopnji enega odstotka, njegova osnova pa je bruto znesek, zmanjšan za 10 odstotkov normiranih stroškov. Z e-Študentskega servisa so za lažje razumevanje navedli konkreten primer: »Če je bruto znesek 10 evrov, se osnova zmanjša na devet evrov, prispevek pa znaša 0,09 evra. Gre za strošek delodajalca, zato dijakov oziroma študentov bruto/neto znesek ostaja nespremenjen.«

To pomeni, da se neto, ki ga prejmete na račun, ne bo spremenil. Pri študentskem delu, v primerjavi z redno zaposlitvijo, ta prispevek ni strošek mladih, ampak zgolj delodajalčev.

Kot kaže grafični prikaz e-Študentskega servisa, študent od 100 evrov dela (z DDV) prejme 61,31 evra neto, preostanek pa se razdeli med različne prispevke in dajatve: od pokojninske in zdravstvene blagajne do štipendijskega sklada in zdaj tudi dolgotrajne oskrbe.

E-študentski servis

»Ker prispevek za dolgotrajno oskrbo ne vpliva na njihov neto zaslužek, nismo zaznali posebnega nezadovoljstva ali odzivov mladih. Tudi urne postavke zaradi pomanjkanja kadrov na trgu dela zaradi novega prispevka ne trpijo, saj je povprečna urna postavka za opravljeno študentsko delo ves čas precej nad zakonsko minimalno urno postavko (v letu 2024 je bila ta razlika 20-odstotna),« dodajajo pri servisu.

Za lažji izračun stroškov dela je na spletni strani e-Študentskega servisa na voljo tudi kalkulator.

Vlaganje v prihodnost

Tako kot pokojninski prispevek je tudi prispevek za dolgotrajno oskrbo mišljen kot naložba v prihodnost. Ne prinaša takojšnjih pravic, a gradi temelje, ki jih boste potrebovali pozneje.

Na servisu so navedli, da morda več o spremembi razmišljajo tisti študenti, ki imajo doma stare starše, oskrbovalce, sorodnike v domovih upokojencev, oziroma tisti, ki naj bi jim ta zbrana sredstva prinesla nekaj finančne razbremenitve.

Avtomatski sistem

Študentom zaradi novega prispevka ni treba storiti ničesar. Na servisu to pojasnijo takole: »Za ustrezno obračunavanje prispevka smo morali študentski servisi prilagoditi programsko opremo, tako da se novi prispevek zdaj obračunava na računih, izdanih delodajalcem, enako kot vsi preostali prispevki.«

E-študentski servis/posnetek zaslona

Izjema za mlajše od 18 let

Prispevek se obračunava samo za polnoletne. »Prispevek se obračuna za dijake in študente, ki so stari 18 let ali več in so državljani RS ali tujci z urejenim obveznim zdravstvenim zavarovanjem. Za mlajše od 18 let se prispevek ne obračuna,« navajajo.

Čeprav se je seznam prispevkov od julija podaljšal, ostaja za študente ključno dejstvo: na njihov neto zaslužek nov prispevek ne vpliva. Plačilo, ki ga dobijo na račun, je enako kot prej. Strošek nosijo delodajalci, sistem pa se s tem pripravlja na prihodnje izzive dolgotrajne oskrbe.