A. K.

##IMAGE-3306308##

V največjem romskem naselju Kerinov Grm, v katerem živi več kot 170 Romov, bodo odslej dopustna tudi nekatera odstopanja pri pridobivanju gradbenega dovoljenja. Tako so namreč na včerajšnji seji sklenili krški občinski svetniki, kljub temu, da je bilo v razpravi na račun popuščanja Romom izraženih kar nekaj očitkov.

Krški občinski svet je že leta 2005 sprejel lokacijski načrt za Kerinov Grm, s katerim so določili pogoje za legalizacijo tamkajšnjih hiš, ki pa je v prvotni obliki obliki zdržal le štiri leta. Posamezni objekti v naselju so bili namreč zgrajeni tako, da jih zaradi poseganja na drugo parcelo za gradnjo ne bi mogli legalizirati, zato so občinski odlok včeraj spremenili.

"Ker je bilo iz posnetkov in parcelacije, ki je bila prenesena iz dokumenta na teren ugotovljeno, da imajo štiri objekti manjša odstopanja od začrtane gradbene parcele in bi jih morali rušiti, smo se odločili za spremembo obstoječega odloka," je spremembo pojasnila podžupanja Ana Nuša Somrak.

V naselju Kerinov Grm, kjer so dobili tudi svoje avtobusno postajališče, naj bi letos začeli z urejanjem komunalne infrastrukture. Za urejanje vodovoda, elektrike in ceste je država namenila 170.000 evrov, v prihodnosti pa naj bi v naselju zgradili tudi večnamenski prostor za druženje.

Občina, ki je za potrebe legalizacije največjega romskega naselja v krški občini doslej namenila približno 300.000 evrov, želi namreč projekt ureditve naselja pripeljati do konca, čeprav ji nekateri očitajo popustljivost.

"Neki določeni skupini, ki je že tako privilegirana, spet popuščamo," je prepričan občinski svetnik Vojko Omerzu.

Doslej je bilo po ceni 6 evrov za kvadratni meter zazidljivega zemljišča v Kerinovem Grmu odkupljenih 12 parcel, še 10 pa naj bi jih Romi odkupili v naslednjih letih. Kljub relativno ugodni možnosti za odkup pa se 12 lastnikov parcel na poziv občine sploh ni odzvalo, kar kaže na to, da bo pot do legalizacije celotnega romskega naselja verjetno še dolga.