Svet24
© 2025 SVET24, informativne vsebine d.o.o. - Vse pravice pridržane.

Denis Vasle:»Ni lahko, a ostajam zvest kmetiji«


Barbara Furman
30. 8. 2022, 08.50
Posodobljeno
09:08
Deli članek
Facebook
X (Twitter)
Kopiraj povezavo
Povezava je kopirana!
Deli

S posledicami hude suše se soočajo tudi na kmetiji Vasle v vasi Zakl pri Braslovčah. Mlad prevzemnik kmetije Denis Vasle sicer ne skriva zaskrbljenosti zaradi vedno pogostejših sušnih obdobij, ki klestijo pridelek, vendar je njegova volja po gospodarjenju na kmetiji tako močna, da vztraja. Je hudo, pravi, a verjame, da mu bo ob nenehnih prilagajanjih in iskanju novih rešitev uspelo preživeti.

1661848569_kmetija_vasle_2.jpg
Arhiv NTRC

Pred hišo Vasletovih stoji zelo stara lipa, ki je uspešno kljubovala sušnim obdobjem, a to poletje so domači na njej prvič zaznali znake izsušenosti. Da je podtalnica zelo usahnila, dokazuje tudi star vodnjak, iz katerega ne morejo več zajemati vode. A razsežnosti suše najbolj nazorno kažejo klavrni prizori na kmetijskih obdelovalnih površinah. Na kmetiji Vasle imajo približno 40 krav molznic in v najemu 50 hektarjev zemlje, na katerih prevladujejo njive s koruzo in z ječmenom, letos so prvič posejali sojo, saj želijo povečati delež beljakovinske krme za krave. Na malo več kot sedmih hektarjih imajo travne površine s travno-deteljno mešanico. Marca letos so se začeli ukvarjati s predelavo mleka, izdelujejo skuto, jogurte, mlade sire in kislo mleko.

Prepoved ribičev

»Do avgusta je še nekako šlo, saj imamo urejen namakalni sistem v sklopu braslovške kmetijske zadruge, ki se napaja iz Žovneškega umetno zajezenega akumulacijskega jezera. Zadnje tedne iz njega vode ne moremo več črpati, ker so nam to prepovedali ribiči. V njem gojijo ribe in se sklicujejo na ogroženost biološkega minimuma, ki je potreben za preživetje rib,« pojasnjuje Denis Vasle, mlad prevzemnik kmetije, ob čemer poudarja, da prav zdaj koruza najbolj potrebuje vodo. Ob pomanjkanju vode je razvoj storža koruze obstal, nekateri storži so poškodovani. »Če bi avgusta nasade koruze še lahko zalivali, bi pridelek lahko rešili. Zdaj je, kar je. Smo povsem nemočni. Ocenjujem, da zelene mase za silažo sicer ne bo bistveno manj, pridelava koruznega zrnja pa bo za približno polovico manjša kot minula leta. Zato bomo zrnje morali dokupiti. Glede silaže smo ob normalnih vremenskih pogojih sicer samooskrbni, kupujemo le beljakovine. Da bi te stroške zmanjšali, smo letos prvič sejali sojo, pridelek bo ob pomanjkanju vode prav tako slabe kakovosti.« To poletje imajo tudi zelo malo trave, saj je ne zalivajo. Na slabši zemlji imajo trajno travinje, ki ga je suša povsem uničila. Minula poletja so kljub znosnejši vročini obdelovalne površine zalivali, saj imajo prodnata tla in se zemlja bistveno hitreje izsuši.

»To je nedopustno!«

Odločitev ribičev, ki so prepovedali črpanje vode iz Žovneškega jezera, je neprijetno presenetila tudi hmeljarja Blaža Rojnika iz Poljč: »To je nedopustno! Nikoli nam nihče ni prepovedal črpanja vode iz Žovneškega jezera, imeli smo le občasne petdnevne redukcije. Pristojne službe ne ukrepajo. Nekateri vidijo rešitve v suhih zadrževalnikih, čemur odločno nasprotujem, saj nam ob pomanjkanju vode ne koristijo. Rešitev vidim v mokrih zadrževalnikih. Pristojne državne ustanove bodo zdaj popisale škodo, ki jo je povzročila suša. Toda kmetje na območjih z urejenim sistemom za namakanje do povračila škode ne bomo upravičeni. To ni pravično, saj kmetje na našem območju kljub namakalnemu sistemu ne moremo več črpati vode iz Žovneškega jezera.«

Suša ga ni prestrašila

Vasle kljub vedno pogostejšim izrednim vremenskim razmeram, ki kmetom klestijo pridelek in zaslužek, vidi svojo prihodnost in prihodnost svoje družine v kmetijstvu. »Zavedam se, da vse kmete čaka še veliko izzivov, a verjamem, da jim bom kos. Treba se bo prilagajati in iskati nove priložnosti. Staleža krav ne nameravam povečevati, novo priložnost vidim v reji piščancev. Zato sem se prijavil na razpis za nepovratna sredstva za gradnjo hleva za pitanje piščancev. Sicer pa imamo na naši kmetiji še nekaj rezerve v še bolj optimalnem koriščenju obdelovalnih površin. Imamo jih dovolj, zato lahko kolobarimo. Ko požanjemo koruzo, na tej njivi posejemo travo, naslednje leto jo pokosimo, potem preorjemo in ponovno sejemo koruzo,« še pojasnjuje. (Foto: SHERPA)

Članek si v celoti preberite v tiskani izdaji Novega tednika, ki je izšel 25. avgusta. 


© 2025 SVET24, informativne vsebine d.o.o.

Vse pravice pridržane.