Bomo Slovenci še imeli krompir? Površine se krčijo!
Letošnje vremenske razmere so po ugotovitvah slovenskih statistikov dobro vplivale tudi na letino krompirja. Tako naj bi bil letošnji povprečni pridelek krompirja za 9 % večji od lanske letine, a skupni pridelek je manjši, saj je bilo prvič po letu 1991 s krompirjem zasejanih manj kot 3.000 hektarjev njiv.

Na vprašanje, kaj je vzrok krčenju površin, namenjenih tej pomembni prehrambni poljščini eden izmed pridelovalcem krompirja z Dravskega polja odgovarja, da razlog tiči v spremenjenih načinih prodaje in vse višjih zahtevah. »Nekdaj se je krompir prodajal od vrat do vrat, ljudje so ga kupovali za ozimnico, sedaj je tovrstno prodajo izpodrinila prodaja v trgovskih centrih, ki imajo drugačne zahteve in seveda tudi cene. In komur se ni uspelo prilagoditi tem novim razmeram, tudi zaradi visokih investicij, je verjetno pridelavo opustil.« Ob tem pa slovenske pridelovalce krompirja, enako kot druge kmetovalce, pestijo nizke odkupne cene, ki ne dosegajo cen kot v tujini. »Trenutno se odkupna cena giblje med 17 in 20 centi na kilogram oziroma je ta še nižja, medtem ko v Nemčiji krompirja ni mogoče dobiti pod 25 centov za kilogram.« Sicer pa je letina krompirja na Dravskem in Ptujskem polju letos dobra. »No, moral si imeti nekaj sreče s kolobarjem. Namreč kjer je bil krompir zasejan na lahkih peščenih tleh in je voda lahko odtekala, je bil pridelek vrhunski, tisti pa, ki so morali zaradi upoštevanja kolobarja saditi krompir na težka tla in jim je voda zastajala na njivah, jim ni preostalo drugega, kot da so krompir podorali.«
Letina žit za 13 % slabša
Preberite več v Štajerskem Tedniku
Berite brez oglasov
Prijavljeni uporabniki Trafike24 berejo stran neprekinjeno.
Še nimate Trafika24 računa? Registrirajte se