Arhiv Dolenjskega lista

Predstavniki Civilne iniciative za vkop daljnovoda, ki ga načrtuje v prihodnjih dveh letih po severnem in vzhodnem delu Novega mesta zgraditi Elektro Ljubljana, so danes novomeškemu županu izročili peticijo s preko 700 podpisi občanov iz sedmih krajevnih skupnosti, preko katerih bi potekal daljnovod.

V njej zahtevajo, naj pristojni odbori občinskega sveta pred dokončno odločitvijo še enkrat proučijo njihove zahteve po vkopu daljnovoda.

Civilna iniciativa za vkop daljnovoda opozarja, da bi daljnovod izjemno obremenil prostorsko krajino mesta, zmanjšal vrednost nepremičnin ter okrnil kakovost življenja prebivalcev ob njem.

»V določenih primerih jih podpiram. Tam, kjer ni potrebno, da gre daljnovod po zraku, naj bi se izvršil vkop. To bom tudi predlagal našemu odboru za okolje in prostor, pa tudi občinskemu svetu, ko bo v četrtek sprejemal stališča do pripomb občanov,« pravi župan Alojzij Muhič: »Investitor se bo moral ukloniti in spoštovati zahteve občine in se prilagoditi, saj je njegov interes, da prodaja energijo, naš interes pa je, da jo pridobivamo. Kakšen je način distribucije, je izključno njihova zadolžitev.«

Marko Vide, eden od predstavnikov iniciative, meni, da ima Elektro Ljubljana v regiji ogromen interes, saj vsako leto veliko dobi od velikih odjemalcev. »To njihovo stališče vzemi ali pusti, se pravi daljnovod, kot bomo mi rekli ali pa ga ne bo, je izsiljevanje. Slej ko prej bodo morali upoštevati voljo ljudi, ki tu živijo,« meni.

Daljnovod so pri Elektru Ljubljana zasnovali kot podzemni le na prvem kilometru načrtovane trase, kjer se najbolj približa mestu, ves preostali del v dolžini dobrih 10 kilometrov od Bršljina, mimo Livade, preko krožišča v Bučni vasi, do Kmetijske šole Grm, proti Žihovemu selu, Smolenji vasi, Malemu Slatniku in Gotenskemu borštu do Gotne vasi pa kot nadzemni daljnovod, ki bi ga sestavljalo 42 stebrov, visokih med 26 in 39 metrov.

Novi daljnovod naj bi povečal zanesljivost dobave elektrike, saj je napajanje novomeškega območja z električno energijo nezanesljivo, glede na načrte večjih odjemalcev, predvsem Krke in Revoza, kjer načrtujejo širitev proizvodnje, pa naj bi slej ko prej postalo tudi nezadostno. »Krka vsako leto povečuje obseg proizvodnje, v zadnjih letih pa so z optimizacijo porabo celo zmanjšali. To, kako nujno industrija in novomeško gospodarstvo potrebujejo ta daljnovod, ne drži,« pravi Vide, ki podpira nov daljnovod, ampak na način, ki ne bo poslabšal kakovosti bivanja krajanov.