Arhiv Štajerskega Tednika

Da je bilo Sloveniji leta 2018 v pogajanjih o delitvi evropskega kolača namenjenih 1,6 milijarde evrov, pojasnjujejo, nato pa jim je na račun inflacije uspelo pridobiti dodatna sredstva. Denarja za kmetijstvo bo sicer manj kot v prejšnjem sedemletnem obdobju, a le za 15 %. Sicer pa na kmetijskem ministrstvu kot pomembno pridobitev ocenjuje sorazmerno izenačenost obeh stebrov: prvega z neposrednimi plačili in drugega s programom razvoja podeželja. Kot pravijo, smo ena redkih evropskih držav, v katerih sta oba stebra skupne kmetijske politike skoraj izenačena.

Spodbuda ali bergla?

Največji delež prvega stebra predstavljajo neposredna plačila, za katera naj bi bilo v obdobju 2021–2027 v Sloveniji namenjenih 920,7 milijona evrov. 297,3 milijona evrov je rezerviranih za podnebne ukrepe, 33,9 milijona za vinogradništvo, 4,5 milijona pa za čebelarstvo. V drugem stebru je za program razvoja podeželja na voljo 868,9 milijona evrov.

Že leta pa potekajo debate o tem, ali subvencioniranje kmetijske dejavnosti kmete spodbuja ali jim služi kot bergla in v bistvu uspava njihovo podjetniško žilico. Minister Jože Podgoršek je tu jasen. »Prav vse članice EU poznajo sistem neposrednih plačil, tudi mi ga bomo ohranjali in tako kmetu poskušali zagotoviti karseda enakovreden položaj s konkurenco iz tujine.«

Mali podpirajo uvedbo kapice …

Preberite več v Štajerskem Tedniku