Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.

Nastavi

Spomin na zadnja leta v skupni državi in tedanjo gospodarsko krizo v Jugoslaviji, ki jo je spremljala strašno visoka inflacija, je še živ. Tokrat se za razliko od osemdesetih let, ko je bila kriza le regionalna, svetovno gospodarstvo pa je cvetelo, srečujemo z globalno krizo in pri nas v zadnjih mesecih celo z deflacijo, ki še dodatno zavira gospodarsko rast.

Po podatkih Urada Republike Slovenije za makroekonomske analize in razvoj se je medletna inflacija pri nas decembra znižala za nadaljnje 1,0 odstotne točke in znaša 2,1 %.

Nadaljuje se torej trend zniževanja inflacije v drugi polovici letošnjega leta, ki je predvsem posledica padca cen nafte, umirili pa so se tudi pritiski na rast cen v ostalih skupinah indeksa, čeprav te ostajajo višje kot ob koncu lanskega leta.

Po danes objavljenih podatkih Statističnega urada RS so se cene življenjskih potrebščin v letošnjem letu povišale za 2,1 %. Po naraščanju medletne inflacije v prvi polovici leta, ko je ta dosegla 7,0 %, se je v drugi polovici leta znižala za 4,9 odstotne točke. Podobna gibanja so bila značilna tudi za celotno evrsko območje; po zadnjih podatkih Eurostata se je inflacija v območju evra novembra znižala na 2,1 %.

Na Uradu RS za makroekonomske analize in razvoj so ob teh podatkih pojasnili, da so gibanje inflacije v letošnjem letu v največji meri zaznamovale cene surovin, predvsem nafte, na svetovnem trgu. »V prvi polovici leta je naftni šok močno povišal inflacijo tako v Sloveniji kot v celotnem evrskem območju, v zadnjih mesecih pa je znižanje cen nafte za več kot 100 USD za sod povzročilo njeno najhitrejše zniževanje v zadnjih letih,« je pojasnil Boštjan Vasle, direktor urada. Tudi cene hrane, ki so v prvem polletju leta relativno močno naraščale in še julija k inflaciji prispevale 2,1 odstotne točke, so se v zadnjih mesecih umirile. Napovedi mednarodnih inštitucij pa kažejo na nadaljevanje takšnih trendov tudi v prihodnjih mesecih. V razmerah umirjanja gospodarske aktivnosti pa se zmanjšujejo tudi pritiski na cene v drugih skupinah.

Da je inflacija trenutno nižja od ocenjene ravnotežne ravni, kaže tudi gibanje osnovne inflacije (t. j. košarice cen brez energentov in nepredelane hrane), ki se v zadnjih mesecih prav tako znižuje, vendar je novembra še vedno znašala 3,9 %.

»Zaradi pričakovane nizke gospodarske rasti v prihodnjem letu ter posledic baznega učinka, do katerega bo prišlo zaradi visokih cen energentov in hrane v začetku letošnjega leta, lahko pričakujemo, da se bo medletna inflacija v prihodnjih mesecih še naprej zniževala,« je še dodal Vasle.