Sklad za financiranje razgradnje nuklearke je lani ustvaril 8,1 milijona evrov  iz zakonske obveze plačevanja 0,3 evro centa od vsake v nuklearki proizvedene kilovatne ure elektrike. Za 5,9 milijona evrov je bilo kapitalskega dobička iz naložb, ki so se lani razširile v nekatere strukturirane produkte in v zlato. Skladov glavni odhodek je financiranje Agencije za radioaktivne odpadke - lani so ji nakazali 2,1 milijona evrov- in renta štirim posavskim občinam v višini 2,4 milijona evrov zaradi jedrskih odpadkov v nuklearki.

Direktor sklada Janko Strašek je povedal, da so načrtovano donosnost presegli in po 12-tih letih delovanja sklada znaša njegov portfelj 145, 7 milijona evrov. Približno na toliko je danes ocenjen strošek gradnje odlagališča nizko in srednje radioaktivnih odpadkov. Po mednarodni pogodbi naj bi polovico financirali Hrvati za "hrvaški" del odpadkov in slišati je, da so za takšno rešitev močno zainteresirani. Za financiranje gradnje bo morala vlada skladu zagotoviti ustrezni pravni okvir, je opozorila predsednica upravnega odbora dr. Romana Jordan Cizelj , sicer zadovoljna z delom in rezultati sklada. Obstoječa zakonodaja namreč sklad opredeljuje kot zbiralca denarja in ne kot investitorja.

Tudi prvi nadzornik Branko Kelemina pravi, da sklad skrbno gospodari z denarjem, za še večjo transparentnost pa je nadzorni odbor predlagal, naj njegovo poslovanje, ki je bilo lani deležno notranje revizije, pregleda še Računsko sodišče.